KD
LETNO POROČILO 2025
1
Skupina KD in KD d. d.
Letno poročilo 2025
KD
LETNO POROČILO 2025
2
KAZALO VSEBINE
1 POSLOVNO POROČILO ............................................................................................................................................ 5
1.1 KLJUČNI PODATKI ..................................................................................................................................................... 5
1.2 OSEBNA IZKAZNICA .................................................................................................................................................. 5
1.3 ORGANIZIRANOST SKUPINE KD ............................................................................................................................. 6
1.4 DEJAVNOSTI SKUPINE ............................................................................................................................................. 7
1.5 ZGODILO SE JE V LETU 2025 ................................................................................................................................... 8
1.6 POROČILO IZVRŠNEGA DIREKTORJA KD .............................................................................................................. 9
1.7 POROČILO UPRAVNEGA ODBORA DRUŽBE KD D. D. O PREVERITVI LETNEGA POROČILA DRUŽBE KD D. D.
IN SKUPINE KD ZA LETO 2025 ............................................................................................................................... 10
1.8 STRATEGIJA IN NAČRTI SKUPINE ......................................................................................................................... 13
1.9 IZJAVA O UPRAVLJANJU ........................................................................................................................................ 14
1.9.1 Sistem upravljanja KD .............................................................................................................................................................. 14
1.9.2 Skupščina delničarjev KD d. d. ................................................................................................................................................ 15
1.9.3 Organi vodenja in nadzora ....................................................................................................................................................... 15
1.9.4 Zunanja revizija ter sistem notranjih kontrol in upravljanje tveganj .......................................................................................... 17
1.9.5 Pojasnila v zvezi s prevzemno zakonodajo.............................................................................................................................. 17
1.9.6 Pooblastilo za nakup lastnih delnic .......................................................................................................................................... 18
1.9.7 Preglednost poslovanja družbe ................................................................................................................................................ 18
1.9.8 Upravljanje družb v Skupini KD ................................................................................................................................................ 18
1.9.9 Politika raznolikosti ................................................................................................................................................................... 18
1.9.10 Izjava upravnega odbora KD d. d. o upoštevanju Kodeksa upravljanja Skupine KD .............................................................. 18
1.10 DELNICE, DIVIDENDE IN LASTNIŠKA STRUKTURA ............................................................................................. 19
1.10.1 Osnovni podatki o delnicah, dividendah in kapitalu ................................................................................................................. 19
1.10.2 Gibanje vrednosti delnice ......................................................................................................................................................... 19
1.10.3 Lastniška struktura ................................................................................................................................................................... 19
1.10.4 Lastne delnice .......................................................................................................................................................................... 20
1.11 POSLOVANJE V LETU 2025 .................................................................................................................................... 21
1.11.1 Makroekonomsko okolje Slovenije v letu 2025 ........................................................................................................................ 21
1.11.2 Delujoče podjetje ...................................................................................................................................................................... 24
1.11.3 Analiza poslovanja Skupine KD v letu 2025 ............................................................................................................................ 25
1.11.4 Analiza poslovanja družbe KD v letu 2025 .............................................................................................................................. 30
1.12 POSLOVANJE NAŠIH DEJAVNOSTI V LETU 2025 ................................................................................................ 33
1.12.1 Finančne storitve ...................................................................................................................................................................... 33
1.12.2 Nepremičnine ........................................................................................................................................................................... 33
1.12.3 Igralništvo ................................................................................................................................................................................. 34
1.12.4 E - mobilnost ............................................................................................................................................................................ 35
1.13 RAZISKAVE IN RAZVOJ ........................................................................................................................................... 36
1.14 UPRAVLJANJE TVEGANJ IN NOTRANJA REVIZIJA .............................................................................................. 37
1.14.1 Upravljanje tveganj na ravni Skupine KD ................................................................................................................................. 37
1.14.2 Proces upravljanja tveganj ....................................................................................................................................................... 38
1.14.3 Povezanost sistema upravljanja tveganj s poslovno strategijo Skupine KD ............................................................................ 39
1.14.4 Notranja revizija........................................................................................................................................................................ 39
1.15 ZAPOSLENI IN TRAJNOSTNI RAZVOJ ................................................................................................................... 40
1.15.1 Zaposleni .................................................................................................................................................................................. 40
1.15.2 Trajnostni razvoj ....................................................................................................................................................................... 42
2 RAČUNOVODSKO POROČILO SKUPINE KD ........................................................................................................ 43
2.1 IZJAVA O ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA ..................................................................................................... 43
2.2 POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA ............................................................................................................... 44
2.3 KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI ............................................................................................................ 51
2.3.1 Konsolidirani izkaz finančnega položaja na dan 31. 12. 2025 ................................................................................................. 51
2.3.2 Konsolidirani izkaz poslovnega izida za leto, končano 31. 12. 2025 ....................................................................................... 52
2.3.3 Konsolidirani izkaz drugega vseobsegajočega donosa za leto, končano 31. 12. 2025 ........................................................... 53
2.3.4 Konsolidirani izkaz sprememb lastniškega kapitala za leto, končano 31. 12. 2025 ................................................................ 54
2.3.5 Konsolidirani izkaz denarnih tokov za leto, končano 31. 12. 2025 .......................................................................................... 55
2.4 POJASNILA H KONSOLIDIRANIM RAČUNOVODSKIM IZKAZOM ......................................................................... 56
2.4.1 Poročevalska družba ................................................................................................................................................................ 56
KD
LETNO POROČILO 2025
3
2.4.2 Izjava o skladnosti .................................................................................................................................................................... 56
2.4.3 Funkcionalna in predstavitvena valuta ..................................................................................................................................... 56
2.4.4 Predpostavka delujočega podjetja ........................................................................................................................................... 56
2.4.5 Glavne računovodske ocene in presoje ................................................................................................................................... 56
2.4.6 Spremembe standardov in pojasnil .......................................................................................................................................... 57
2.4.7 Osnove za uskupinjevanje ....................................................................................................................................................... 61
2.4.8 Področni in območni odseki ..................................................................................................................................................... 63
2.4.9 Prevedbe iz tujih valut .............................................................................................................................................................. 64
2.5 POVZETEK POMEMBNIH RAČUNOVODSKIH USMERITEV ................................................................................. 65
2.5.1 Neopredmetena sredstva ......................................................................................................................................................... 65
2.5.2 Opredmetena sredstva ............................................................................................................................................................. 65
2.5.3 Naložbene nepremičnine ......................................................................................................................................................... 66
2.5.4 Finančne naložbe v pridruženih družbah ................................................................................................................................. 67
2.5.5 Finančni instrumenti ................................................................................................................................................................. 67
2.5.6 Poštena vrednost ..................................................................................................................................................................... 72
2.5.7 Slabitve ..................................................................................................................................................................................... 74
2.5.8 Zaloge ...................................................................................................................................................................................... 75
2.5.9 Druga sredstva ......................................................................................................................................................................... 75
2.5.10 Denar in denarni ustrezniki ...................................................................................................................................................... 75
2.5.11 Kapital ...................................................................................................................................................................................... 75
2.5.12 Rezervacije ............................................................................................................................................................................... 76
2.5.13 Finančni prihodki in finančni odhodki ....................................................................................................................................... 76
2.5.14 Poslovni prihodki in poslovni odhodki ...................................................................................................................................... 77
2.5.15 Davek od dohodka ................................................................................................................................................................... 78
2.6 OBVLADOVANJE TVEGANJ .................................................................................................................................... 79
2.6.1 Obvladovanje kapitalske ustreznosti in upravljanje s kapitalom .............................................................................................. 79
2.6.2 Obvladovanje finančnih tveganj ............................................................................................................................................... 80
2.6.3 Hierarhija poštene vrednosti .................................................................................................................................................... 85
2.7 POROČANJE PO POSLOVNIH ODSEKIH ............................................................................................................... 87
2.7.1 Podatki o poslovanju po področnih odsekih ............................................................................................................................. 87
2.7.2 Podatki o poslovanju po posameznih območnih odsekih ........................................................................................................ 89
2.8 POJASNILA K POSAMEZNIM POSTAVKAM IZKAZA FINANČNEGA POLOŽAJA ................................................. 90
2.8.1 Neopredmetena sredstva ......................................................................................................................................................... 90
2.8.2 Opredmetena osnovna sredstva .............................................................................................................................................. 91
2.8.3 Naložbene nepremičnine ......................................................................................................................................................... 91
2.8.4 Finančne naložbe v pridruženih družbah ................................................................................................................................. 92
2.8.5 Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti .................................................................................................................. 92
2.8.6 Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa ................................................... 93
2.8.7 Finančna sredstva v posesti za trgovanje ................................................................................................................................ 93
2.8.8 Finančna sredstva v posesti do zapadlosti .............................................................................................................................. 94
2.8.9 Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje ................ 94
2.8.10 Zaloge ...................................................................................................................................................................................... 95
2.8.11 Druga sredstva ......................................................................................................................................................................... 95
2.8.12 Poslovne terjatve ...................................................................................................................................................................... 95
2.8.13 Denar in denarni ustrezniki ...................................................................................................................................................... 96
2.8.14 Osnovni kapital ......................................................................................................................................................................... 96
2.8.15 Kapitalske rezerve .................................................................................................................................................................... 96
2.8.16 Rezerve iz dobička ................................................................................................................................................................... 96
2.8.17 Prevedbena rezerva ................................................................................................................................................................. 97
2.8.18 Rezerve, nastale zaradi prevrednotenja po pošteni vrednosti ................................................................................................. 97
2.8.19 Zadržani dobički ....................................................................................................................................................................... 97
2.8.20 Rezervacije ............................................................................................................................................................................... 97
2.8.21 Finančne obveznosti ................................................................................................................................................................ 98
2.8.22 Poslovne obveznosti ................................................................................................................................................................ 99
2.8.23 Vstop družb v skupino .............................................................................................................................................................. 99
2.8.24 Dogodki po datumu izdelave izkaza finančnega položaja ....................................................................................................... 99
2.9 POJASNILA K POSAMEZNIM POSTAVKAM IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA ....................................................... 100
2.9.1 Čisti prihodki od prodaje .........................................................................................................................................................100
2.9.2 Drugi prihodki iz poslovanja ...................................................................................................................................................100
2.9.3 Čisti dobički / (izgube) iz finančnih sredstev v posesti za trgovanje ......................................................................................100
2.9.4 Čisti dobički / (izgube) iz drugih finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti preko poslovnega izida ........................100
2.9.5 Prihodki iz dividend ................................................................................................................................................................101
2.9.6 Odprava oslabitev / (oslabitev) finančnih sredstev ................................................................................................................101
2.9.7 Obrestni prihodki in odhodki ...................................................................................................................................................101
KD
LETNO POROČILO 2025
4
2.9.8 Deleži v poslovnem izidu pridruženih družb ...........................................................................................................................101
2.9.9 Odprava oslabitev / (oslabitev) finančnih naložb v pridruženih družbah ................................................................................102
2.9.10 Stroški storitev ........................................................................................................................................................................102
2.9.11 Stroški dela .............................................................................................................................................................................102
2.9.12 Stroški materiala.....................................................................................................................................................................102
2.9.13 Stroški amortizacije ................................................................................................................................................................103
2.9.14 Prevrednotovalni poslovni odhodki ........................................................................................................................................103
2.9.15 Drugi odhodki .........................................................................................................................................................................103
2.9.16 Davki ......................................................................................................................................................................................103
2.9.17 Čisti dobiček / izguba na delnico ............................................................................................................................................106
2.9.18 Dividende na delnico ..............................................................................................................................................................106
2.9.19 Dodatna pojasnila v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, ki jih MSRP ne zahtevajo ...............................................106
2.10 POSLI S POVEZANIMI STRANKAMI ..................................................................................................................... 107
3 RAČUNOVODSKO POROČILO KD D. D. .............................................................................................................. 109
3.1 POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA ............................................................................................................. 109
3.2 RAČUNOVODSKI IZKAZI ....................................................................................................................................... 114
3.2.1 Bilanca stanja na dan 31. 12. 2025 ........................................................................................................................................114
3.2.2 Izkaz poslovnega izida za leto, končano 31. 12. 2025...........................................................................................................115
3.2.3 Izkaz drugega vseobsegajočega donosa za leto, končano 31. 12. 2025 ..............................................................................116
3.2.4 Izkaz gibanja kapitala za leto, končano 31. 12. 2025 ............................................................................................................117
3.2.5 Izkaz denarnih tokov za leto, končano 31. 12. 2025 ..............................................................................................................118
3.3 IZJAVA O ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA ................................................................................................... 119
3.4 TEMELJI ZA PRIPRAVO RAČUNOVODSKIH IZKAZOV ....................................................................................... 120
3.4.1 Odvisne in pridružene družbe poročajoče družbe .................................................................................................................120
3.4.2 Neopredmetena dolgoročna sredstva ....................................................................................................................................122
3.4.3 Opredmetena osnovna sredstva ............................................................................................................................................122
3.4.4 Naložbene nepremičnine .......................................................................................................................................................124
3.4.5 Finančne naložbe ...................................................................................................................................................................124
3.4.6 Terjatve ..................................................................................................................................................................................131
3.4.7 Denarne postavke ..................................................................................................................................................................131
3.4.8 Kapital ....................................................................................................................................................................................132
3.4.9 Finančne in poslovne obveznosti ...........................................................................................................................................132
3.4.10 Kratkoročne časovne razmejitve ............................................................................................................................................133
3.4.11 Odloženi davek.......................................................................................................................................................................133
3.4.12 Prihodki ..................................................................................................................................................................................134
3.4.13 Stroški ....................................................................................................................................................................................134
3.4.14 Stroški dela in stroški povračil zaposlenim.............................................................................................................................135
3.4.15 Odhodki ..................................................................................................................................................................................135
3.4.16 Davek iz dobička ....................................................................................................................................................................135
3.4.17 Izkaz gibanja kapitala .............................................................................................................................................................135
3.4.18 Izkaz denarnih tokov ..............................................................................................................................................................135
3.4.19 Izkaz drugega vseobsegajočega donosa ...............................................................................................................................136
3.5 POJASNILA K POSAMEZNIM POSTAVKAM RAČUNOVODSKIH IZKAZOV ........................................................ 137
3.5.1 Dolgoročne finančne naložbe .................................................................................................................................................137
3.5.2 Denarna sredstva ...................................................................................................................................................................137
3.5.3 Kapital ....................................................................................................................................................................................138
3.5.4 Poslovne obveznosti ..............................................................................................................................................................140
3.5.5 Pasivne časovne razmejitve ...................................................................................................................................................140
3.5.6 Odloženi davek.......................................................................................................................................................................140
3.5.7 Poslovni odhodki ....................................................................................................................................................................141
3.5.8 Finančni prihodki ....................................................................................................................................................................142
3.5.9 Davki ......................................................................................................................................................................................142
3.5.10 Zunajbilančna evidenca .........................................................................................................................................................142
3.5.11 Posli s povezanimi podjetji .....................................................................................................................................................142
3.6 UPRAVLJANJE FINANČNIH TVEGANJ ................................................................................................................. 144
3.7 DOGODKI PO DATUMU IZDELAVE BILANCE STANJA ....................................................................................... 145
KD
LETNO POROČILO 2025
5
1 POSLOVNO POROČILO
1.1 KLJUČNI PODATKI
2025
2024
Indeks
2025 /
2024
SKUPINA KD
Čisti poslovni izid (v mio EUR)
16,2
7,5
216
Sredstva (v mio EUR)
124,3
106,7
117
Lastniški kapital (v mio EUR)
103,9
94,7
110
KD D. D.
Čisti poslovni izid (v mio EUR)
7,8
1,9
406
Sredstva (v mio EUR)
59,0
58,6
101
Lastniški kapital (v mio EUR)
58,9
58,6
101
1.2 OSEBNA IZKAZNICA
Krovna družba: KD, finančna družba, d. d.
Skrajšano ime družbe: KD d. d.
1
Sedež: Ljubljana , Slovenija
Naslov: Dunajska cesta 63, 1000 Ljubljana
Država ustanovitve: Slovenija
Telefon: +386 1 511 27 99
E-pošta: info@kd-group.si
Spletna stran: www.kd-fd.si
Dejavnost: 64.210 – Dejavnost holdingov
Glavni kraj poslovanja: Ljubljana
Pravna oblika: delniška družba d. d.
Velikost družbe: mikro družba
Matična številka: 1572016000
Davčna številka: 44030428
Identifikacijska številka za DDV: SI44030428
Vpis v sodni register: Okrožno sodišče v Ljubljani, št. vložka 13390700
Datum ustanovitve: 30. 11. 2000
Osnovni kapital: 1.304.122,84 EUR
Število delnic: 156.260 navadnih kosovnih delnic
Oznaka delnic: SKDR
Obvladujoče podjetje: /
Upravni odbor KD na dan 31. 12. 2025
• Milan Kneževič, predsednik upravnega odbora
• Tomaž Butina, namestnik predsednika upravnega odbora
• Aleksander Sekavčnik, član upravnega odbora in izvršni direktor
• mag. Katarina Valentinčič Istenič, članica upravnega odbora
• M. Sc. Matija Gantar, član upravnega odbora
1
V letnem poročilu so imena družb ali podjetij ob prvi omembi in ko je navedeno celo ali skrajšano uradno ime, zapisana z oznakami organizacijskih oblik
(npr. d. d.), v nadaljevanju besedila pa so oznake zaradi lažjega branja praviloma izpuščene.
KD
LETNO POROČILO 2025
6
1.3 ORGANIZIRANOST SKUPINE KD
Organigram na dan 31. 12. 2025
Projektor d.o.o., Maribor 100,00 %
Gradnje inženiring d.o.o., Ljubljana 100,00 %
Casino Lent d.o.o., Ljubljana 100,00 %
Šumijev kvart d.o.o., Ljubljana 100,00 %
KD Priložnost d.o.o., Ljubljana 100,00 % Onisac d.o.o., Ljubljana 100,00 %
Celotne emisije: 100,00 %
Astraea d.o.o., Sežana 100,00 %
Lido 777 d.o.o., Ljubljana 100,00 %
Etrel d.o.o., Škofljica 100,00 %
Ocean EV Charging d.o.o., Škofljica 100,00 %
Fontes Group DOO, Beograd, Srbija 100,00 %
DBS d.d., Ljubljana 29,38 %
KD d.d.
KD Group d.d.
KD
LETNO POROČILO 2025
7
1.4 DEJAVNOSTI SKUPINE
Poslovanje Skupine KD vključuje naslednje dejavnosti:
• finančne storitve
• nepremičnine
• igralništvo
• e - mobilnost
V letu 2025 je družba z nakupom 100 % deleža v družbi Etrel d. o. o. vstopila tudi v dejavnost celovitih rešitev za e – mobilnost.
Finančne storitve
Glavna poslovna dejavnost družb KD in KD Group je upravljanje tržnih in netržnih naložb, upravljanje prostih denarnih sredstev
ter ustvarjanje finančnih donosov.
Družba KD Group odloča o vseh pomembnejših strateških naložbah Skupine. Na področju finančnih storitev bo družba iskala
morebitne priložnosti za vstop na področje upravljanja premoženja zunanjih vlagateljev na področju alternativnih investicijskih
skladov. V takšnem primeru bo družba svoja sredstva, namenjena za tovrstne naložbe, prerazporedila za namen zagotavljanja
udeležbe kot ključni partner v tovrstnem projektu.
Nepremičnine
Strategija nepremičninske dejavnosti je iskanje novih priložnosti za razvoj nepremičninskih projektov in optimizacija
nepremičninskega portfelja Skupine.
Dejavnost nepremičnin se izvaja na naslednjih družbah v Skupini:
- KD Group – oddajanje lokalov in parkirišč v poslovno-stanovanjskem objektu Šumi
- Projektor – upravljanje nepremičninskega kompleksa Maribox in izvajanje kinematografske dejavnosti
- Levi Breg (še ni samostojna pravna oseba) – razvoj območja okoli kompleksa Maribox
- Gradnje inženiring – razvoj nepremičninskega projekta Glince
- Fontes Group – razvoj nepremičninskih projektov
Igralništvo
Dejavnost igralništva se izvaja na naslednjih družbah v Skupini:
- KD Priložnost – nakup delujočih igralnih salonov Onisac, Astraea
- Onisac – Casino Rio, Ljubljana
- Astraea – Casino Astraea, Lipica
- Lido 777
- Casino Lent – Casino Lent, Maribor
E – mobilnost
Dejavnost e – mobilnosti se izvaja na naslednjih družbah v Skupini:
- Etrel d. o. o., Škofljica
- Ocean EV Charging d. o. o., Škofljica
Etrel je ponudnik celovitih rešitev za e-mobilnost, pionir interaktivnega polnjenja INCH za električna vozila in OCEAN, celovite
programske platforme za upravljanje omrežja za polnjenje električnih vozil. Etrelove inovativne in trajnostne rešitve za polnjenje
pomagajo pospeševati električno mobilnost v več kot 40 državah po svetu. Etrelova vizija je soustvarjati pogoje za osebni
prevoz, ki ga poganja čista energija brez fosilnih goriv. To je mogoče doseči le s pametno in upravljano polnilno infrastrukturo,
ki na eni strani gradi zaupanje uporabnikov, na drugi pa sodeluje z omrežjem.
V oktobru 2025 se je dejavnost razvoja naprednih programskih rešitev za upravljanje polnilne infrastrukture prenesla na
novoustanovljeno družbo Ocean EV Charging.
KD
LETNO POROČILO 2025
8
1.5 ZGODILO SE JE V LETU 2025
Pomembnejši dogodki v letu 2025
- Na 34. skupščini KD, ki je potekala dne 11. 3. 2025, so delničarji za člana upravnega odbora za naslednje 4-letno
mandatno obdobje imenovali Matijo Gantarja.
- Družba KD Group je dne 13. 3. 2025 kupila 100 % delež v družbi Landis+Gyr EV Solutions, energetske storitve,
d. o. o., Škofljica.
- Delničarji so se 15. 5. 2025 na 35. skupščini KD seznanili z revidiranim letnim poročilom za leto 2024 in poročilom o
prejemkih organov vodenja in nadzora ter izvršnega direktorja v družbi KD d. d. v poslovnem letu 2024. Sprejeli so
sklep o uporabi bilančnega dobička za leto 2024, in sicer da se za izplačilo dividend uporabi največ 7.813.000,00
evrov bilančnega dobička oziroma 50,00 evrov dividende na delnico.
- Delničarji so na 35. skupščini KD za novo štiriletno mandatno obdobje, ki začne teči z dnem 19. 11. 2025, za člane
upravnega odbora imenovali Aleksandra Sekavčnika, Tomaža Butino, Katarino Valentinčič Istenič, Milana Kneževiča
in Matijo Gantarja.
- Družba KD d. d. je 23. 5. 2025 izplačala dividende v višini 50,00 evrov na delnico.
- 14. 7. 2025 je družba KD Group ustanovila družbo OCEAN EV Charging d. o. o.
- 17. 11. 2025 je upravni odbor KD za predsednika upravnega odbora v novem mandatu imenoval Milana Kneževiča,
za namestnika predsednika Tomaža Butino ter za izvršnega direktorja Aleksandra Sekavčnika.
Pomembni dogodki po datumu poročanja
Družba KD Group je odvisni družbi Etrel s patronatsko izjavo zagotovila financiranje v naslednjih 12 mesecih, v kolikor se bo
izkazalo za potrebno, ob upoštevanju odločitev poslovodstva in razpoložljivih virov za družbo.
Po datumu poročanja ni bilo drugih pomembnih dogodkov. KD pomembne dogodke skladno z zakonskimi obveznostmi redno
objavlja na spletnem portalu Ljubljanske borze vrednostnih papirjev SEOnet in na spletni strani družbe www.kd-fd.si.
KD
LETNO POROČILO 2025
9
1.6 POROČILO IZVRŠNEGA DIREKTORJA KD
Skupina KD je tudi v letu 2025 poslovala izjemno uspešno, ustvarila je 16,2 milijona evrov čistega dobička, sredstva družbe
so se povečala za 17,6 milijona evrov in kapital za 9,2 milijona evrov.
Z nakupom družbe Etrel d. o. o. smo vstopili v dejavnost e-mobilnosti. Švicarsko podjetje Landis+Gyr je zaradi odločitve, da
izstopajo s področja proizvodnje infrastrukture za električno polnjenje avtomobilov, podjetje Etrel v začetku leta 2025 poslalo
v likvidacijo. KD je v podjetju Etrel in njihovih zaposlenih videl priložnost za podporo razvoju slovenskega podjetništva in
inovacijskega okolja, spodbujanje lokalnega strokovnega znanja in krepitev položaja države kot središča napredne tehnologije
na svetovnem trgu e-mobilnosti. S svojo odločitvijo o nakupu družbe Etrel smo podjetju zagotovili nadaljnje poslovanje in
rešitev za zaposlene, stranke in partnerje.
K visokim čistim prihodkom iz prodaje, ki so znašali 22,2 milijona evrov, je dejavnost e-mobilnosti prispevala 8,4 milijona evrov,
kinematografska dejavnost 2,6 milijona evrov, segment igralništva 9,4 milijona evrov in oddaja nepremičnin ter opravljanje
drugih storitev 1,8 milijona evrov.
S premišljenim investiranjem, predvsem v slovenske delnice iz prve kotacije Ljubljanske borze in kratkoročne dolžniške
finančne instrumente, smo ob velikem optimizmu na borznih trgih ustvarili 3,7 milijona evrov neto finančnih prihodkov. Uspešno
poslovanje naše pridružene banke DBS d. d. je k našemu rezultatu zaradi uporabe kapitalske metode prispevalo 5,3 milijona
evrov (v letu 2024 6,3 milijona evrov), banka pa nam je izplačala tudi 2,7 milijona evrov dividend.
Obvladujoča družba KD je v letu 2025 od odvisne družbe KD Group prejela 8 milijona evrov dividend in ustvarila 7,8 milijona
evrov čistega dobička. Najvišji dobiček v skupini je ustvarila odvisna družba KD Group v višini 6,9 milijona evrov. Dobiček
bomo namenili izplačilu dividend, tako da tudi za leto 2026 pričakujemo dober poslovni izid družbe KD d. d.
Skupina, katere velik del poslovanja predstavlja tudi segment nepremičnin, bo tudi v bodoče iskala poslovne priložnosti v
nepremičninskih projektih. Razvijamo projekt Glince, kjer bi želeli zgraditi stanovanjsko sosesko na edinstveni lokaciji, ki leži
na južnem pobočju hriba, ki je osončeno in ponuja krasne razglede proti Ljubljani in njeni okolici. V Mariboru bi želeli poleg
našega kino centra Maribox s projektom Levi breg urediti dravsko nabrežje kot podaljšek Lenta. Zanimajo nas tudi nakupi že
zgrajenih nepremičnin, za katere lahko pričakujemo dobre donose iz najemnin.
Načrti za leto 2026
Krovna družba KD Group bo še naprej odločala o vseh pomembnejših strateških naložbah skupine. Z vidika dolgoročnega
razvoja skupine je nadaljevanje iskanja investicijskih priložnosti bistvenega pomena. Aktivno bomo upravljali naše tržne in
netržne naložbe, sistematično bomo iskali in ocenjevali nove poslovne priložnosti na področjih, kjer usposobljenost zaposlenih
in visoka stopnja samofinanciranja predstavlja konkurenčno prednost. V okviru naše nepremičninske dejavnosti bomo
optimirali nepremičninski portfelj skupine in iskali nove priložnosti na nepremičninskem trgu. V letu 2026 bomo z novim igralnim
salonom v Mariboru razširili tudi dejavnost igralništva.
Skupina bo s premišljenimi vlaganji v nove projekte, s strokovnimi sodelavci in znanjem dosegala visoke finančne donose
tudi v prihodnosti.
Aleksander Sekavčnik
izvršni direktor
KD
LETNO POROČILO 2025
10
1.7 POROČILO UPRAVNEGA ODBORA DRUŽBE KD D. D. O PREVERITVI LETNEGA
POROČILA DRUŽBE KD D. D. IN SKUPINE KD ZA LETO 2025
Spoštovani delničarji,
družbo KD d. d. in Skupino KD je na podlagi pooblastil in pristojnosti, določenih v statutu družbe, v letu 2025 vodil upravni
odbor družbe in v skladu z zakonskimi predpisi ter poslovnikom o delovanju upravnega odbora nadzoroval izvajanje njenih
poslov.
Upravni odbor je v letu 2025 deloval v sestavi:
• Milan Kneževič – predsednik upravnega odbora,
• Tomaž Butina – namestnik predsednika upravnega odbora,
• Matija Gantar – član upravnega odbora,
• Katarina Valentinčič Istenič – članica upravnega odbora,
• Aleksander Sekavčnik – član upravnega odbora in izvršni direktor.
Na 35. skupščini delničarjev družbe 15. 5. 2025 so bili člani upravnega odbora ponovno imenovani za štiriletno mandatno
obdobje, ki je začelo teči z 19. 11. 2025. Upravni odbor je na 136. seji 17. 11. 2025 za predsednika upravnega odbora v novem
mandatu imenoval Milana Kneževiča, za namestnika predsednika Tomaža Butino ter za izvršnega direktorja družbe
Aleksandra Sekavčnika.
Delovanje upravnega odbora
Svojo vlogo v sistemu korporacijskega upravljanja je upravni odbor opravljal v skladu z zakonskimi možnostmi in dolžnostmi,
z rednim spremljanjem tekočega poslovanja, pregledovanjem delovanja izvršnega direktorja ter obravnavanjem predlogov in
sprejemanjem odločitev, ki so v njegovi pristojnosti. Upravni odbor je naloge opravljal dosledno in odgovorno.
Upravni odbor je v skladu s svojimi zakonskimi in statutarnimi pristojnostmi v letu 2025 redno spremljal in nadziral poslovanje
družbe. Obravnaval je poročila izvršnega direktorja o tekočem poslovanju in aktivnostih družbe, se seznanjal s pomembnimi
poslovnimi dogodki, spremljal delo izvršnega direktorja in preverjal uresničevanje sprejetih sklepov. Največ pozornosti je
namenil strokovnemu nadzoru poslovanja in uresničevanju strateških odločitev družbe in Skupine KD ter spremljanju
poslovanja družbe KD in odvisnih družb Skupine KD.
Upravni odbor KD se je v letu 2025 sestal na treh rednih in treh dopisnih sejah.
Na podlagi pisnega gradiva in obrazložitev izvršnega direktorja na sejah in prek sodelovanja z njim se je upravni odbor redno
seznanjal s poslovanjem družbe. Seje upravnega odbora so bile vedno sklepčne, na njih so vsi člani aktivno sodelovali. Izvršni
direktor družbe je upravnemu odboru posredoval vse informacije, potrebne za izvajanje nadzora oziroma upravljanje družbe.
Sodelovanje z izvršnim direktorjem zato upravni odbor ocenjuje kot dobro.
Revizijska komisija upravnega odbora KD je v letu 2025 do 18. 11. 2025 delovala v naslednji sestavi:
• Tomaž Butina – predsednik revizijske komisije,
• Katarina Valentinčič Istenič – namestnica predsednika revizijske komisije,
• Franc Počivavšek – član revizijske komisije.
Na 136. seji upravnega odbora 17. 11. 2025 je bila za štiriletno mandatno obdobje, ki je začelo teči z 19. 11. 2025, imenovana
revizijska komisija upravnega odbora KD v naslednji sestavi:
• Tomaž Butina – predsednik revizijske komisije,
• Katarina Valentinčič Istenič – namestnica predsednika revizijske komisije,
• Mojca Burkelca – članica revizijske komisije.
V letu 2025 se je revizijska komisija sestala na štirih rednih sejah, na katerih je obravnavala poročila o poslovanju družbe KD
in Skupine KD, izvedla postopek izbora revizijske družbe za revidiranje poslovanja za poslovna leta 2025, 2026 in 2027, ki jo
je upravni odbor predlagal skupščini delničarjev v imenovanje, ter vsebino pogodbe z imenovano revizijsko družbo in
obravnavala načrtovani revizijski pristop pri reviziji računovodskih izkazov Skupine KD in družbe KD za leto 2025.
KD
LETNO POROČILO 2025
11
Na svojih sejah se je upravni odbor v okviru svojih dejavnosti seznanil z naslednjimi pomembnejšimi poslovnimi dogodki in
sprejel naslednje pomembnejše sklepe:
• na 131. seji 4. 2. 2025 je upravni odbor sprejel dnevni red in predloge sklepov 34. skupščine delničarjev KD, ki je
bila 11. 3. 2025.
• na 133. seji 28. 3. 2025 je upravni odbor sprejel poročilo o preveritvi letnih poročil, s katerim je potrdil letni poročili
družbe KD in Skupine KD za leto 2024, s pozitivnima mnenjema revizorja k poročiloma, ter sprejel izjavo upravnega
odbora o spoštovanju Kodeksa upravljanja Skupine KD. Upravni odbor se je seznanil tudi s poročilom o prejemkih
organov vodenja in nadzora v letu 2024, ki ga je pripravil izvršni direktor ter revidirala družba Mazars. Upravni odbor
sprejel dnevni red in predloge sklepov 35. skupščine delničarjev KD, ki je bila 15. 5. 2025.
• na 135. seji 24. 9. 2025 je upravni odbor sprejel Nerevidirano poročilo o poslovanju KD, finančne družbe, d. d. in
Skupine KD za prvo polletje leta 2025.
• na 136. seji 17. 11. 2025 je upravni odbor za predsednika upravnega odbora v novem mandatu imenoval Milana
Kneževiča, za namestnika predsednika Tomaža Butino, za izvršnega direktorja družbe Aleksandra Sekavčnika ter
revizijsko komisijo v sestavi Tomaž Butina, predsednik, Katarina Valentinčič Istenič, namestnica predsednika in
Mojca Burkelca, članica.
Družba je preglednost poslovanja zagotavljala s periodičnim ter dodatnim sprotnim obveščanjem delničarjev in drugih s
hkratnimi objavami na spletnih straneh Ljubljanske borze SEOnet http://seonet.ljse.si in spletnih straneh družbe www.kd-fd.si.
Na podlagi navedenega upravni odbor ugotavlja, da je bil seznanjen z vsemi pomembnejšimi poslovnimi dogodki v letu 2025,
ki so vplivali na poslovanje družbe in Skupine KD. Glede na način obveščanja in sodelovanja med izvršnim direktorjem in
upravnim odborom med poslovnim letom ni bilo potrebno, da bi upravni odbor ali posamezni člani zahtevali dodatne informacije
ali preverjali dokumentacijo, na kateri so temeljile informacije, pomembne za odločanje.
Letno poročilo za 2025 – stališče do revizorjevega poročila, preveritev in potrditev letnega poročila
Letno poročilo družbe KD, finančna družba, d. d. in Skupine KD za leto 2025 (v nadaljevanju: Letno poročilo za 2025) je
revidirala revizijska družba Forvis Mazars, družba za revizijo, d. o. o., Ljubljana. Revizijska družba je 26. 3. 2026 izdala
pozitivno mnenje k Letnemu poročilu za 2025.
Revidirano Letno poročilo za leto 2025 je upravni odbor obravnaval 26. 3. 2026.
Upravni odbor je pregledal predloženo Letno poročilo za 2025 in poročilo revizorja. Na podlagi preveritve revidiranega Letnega
poročila za 2025 upravni odbor ugotavlja:
• Letno poročilo za 2025 je sestavljeno v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, s statutom in z veljavnimi
računovodskimi in poročevalskimi zahtevami;
• vsebuje vse zakonsko obvezne formalne in vsebinske sestavine letnega poročila gospodarske družbe in skladno s
tem vse bistvene podatke, ki so potrebni za odločanje o njegovem sprejemu;
• vsebuje tudi poročilo o opravljeni reviziji računovodskih izkazov. Iz poročila revizorja izhaja, da računovodski izkazi
kažejo resničen in pošten prikaz finančnega stanja, poslovnega izida in denarnih tokov družbe KD in Skupine KD.
Pooblaščeni revizor je v poročilu podal pozitivno mnenje brez pridržkov.
Glede na navedeno upravni odbor navaja naslednji stališči:
- Upravni odbor po pregledu poročila revizorja v skladu z drugim odstavkom 282. člena Zakona o gospodarskih
družbah izjavlja, da k poročilu nima pripomb in se strinja z ugotovitvami v poročilu.
- Upravni odbor v skladu z drugim odstavkom 282. člena Zakona o gospodarskih družbah izjavlja, da k Letnemu
poročilu za 2025 nima pripomb ter potrjuje Letno poročilo družbe KD d. d. in Skupine KD za leto 2025.
Predlog uporabe bilančnega dobička
Upravni odbor je v okviru preveritve Letnega poročila za 2025 ugotovil, da znaša čisti dobiček leta 2025 7.768.384,94 evra.
Bilančni dobiček na dan 31. 12. 2025 znaša 38.167.359,81 evra.
KD
LETNO POROČILO 2025
12
Upravni odbor bo skupščini delničarjev predlagal naslednji predlog delitve bilančnega dobička:
- Del bilančnega dobička največ v znesku 5.469.100,00 evrov se uporabi za izplačilo dividend, kar z upoštevanjem
celotnega števila izdanih delnic (brez odštevanja lastnih delnic) znaša bruto vrednost 35,00 evrov na delnico.
- Preostanek bilančnega dobička najmanj v znesku 32.698.259,81 evra ter morebiten preostanek, ki nastane zaradi
lastnih delnic na presečni dan za izplačilo dividend in zaradi zaokroževanja pri izplačilu dividend, ostane
nerazporejen kot preneseni dobiček in bo o njegovi uporabi odločeno v naslednjih poslovnih letih.
Upravni odbor na podlagi pregleda poslovanja družbe KD d. d. in Skupine KD v letu 2025 in po preveritvi revidiranega Letnega
poročila za 2025 predlaga skupščini delničarjev družbe, da mu podeli razrešnico.
Ljubljana, 30. 3. 2026
Milan Kneževič,
predsednik upravnega odbora KD
KD
LETNO POROČILO 2025
13
1.8 STRATEGIJA IN NAČRTI SKUPINE
Poslanstvo: odgovorna partnerstva med uporabniki, zaposlenimi in lastniki
S prodajo največje in najpomembnejše naložbe, Skupine Adriatic Slovenice, je družba KD Group in Skupina KD spremenila
naravo svojega delovanja. V ospredje je prišla družba KD Group kot finančni holding. Ključne so postale naložbe v
nepremičninsko dejavnost in portfeljske naložbe. Družba se je spremenila iz strateškega v portfeljskega investitorja. Posledično
sta se spremenili tako organizacijska kot finančna struktura družbe, ki sedaj temelji na visoki stopnji samofinanciranja.
Sodelavcem omogočamo najboljše delovne pogoje, izobraževanje, napredovanje in spodbudno nagrajevanje za kakovostno
opravljeno delo. Lastnikom prinašamo pričakovano rast in dobiček ter ustvarjamo družbeno odgovorna partnerstva med
vzajemno enakopravnimi deležniki.
Vizija: razvojna rast in odzivno širjenje
KD ostaja specializirana družba za upravljanje kapitalskih naložb, pri čemer želi postati pomembna družba na področju
nepremičninskih naložb ter razvoja in izgradnje nepremičninskih projektov, namenjenih trgu.
Vrednote: odgovornost, zaupanje, proaktivnost, strast in veselje, zmagovalna miselnost
Odgovornost
S svojim delovanjem sporočamo, da je naše ravnanje zanesljivo. Vsi deležniki lahko računajo na nas, saj ravnamo po načelu
dobrega gospodarja in izpolnjujemo svoje obljube. Uresničujemo pričakovanja svojih strank, okolja in zaposlenih.
Zaupanje
Zaupanje gradimo na visokih etičnih standardih, ki temeljijo na odprtih medosebnih odnosih in zagotavljajo enotno delovanje.
Z zaupanjem ustvarjamo okolje, v katerem spoštljivo in z medsebojno pomočjo odpravljamo ovire in rastemo. Naše obnašanje
in delovanje je zanesljivo, saj spoštujemo skupne dogovore.
Proaktivnost
Nenehno razmišljamo o svojih naslednjih korakih, saj premoremo dovolj poguma in zrelosti, da ustvarjamo spremembe. Naš
pogled je usmerjen v prihodnost. Proaktivna dejanja usmerjamo k doseganju poslovnih rezultatov in zadovoljevanju potreb
naših strank, lastnikov in zaposlenih.
Strast in veselje
Ljubimo svoj posel, zato pri svojem delu izžarevamo strast in veselje. Smelo sprejemamo izzive, saj verjamemo, da lahko
stvari premikamo na bolje. Strast in veselje nam dajeta zagon, da se ne ustavljamo na pol poti, pač pa nadaljujemo začrtano
pot do cilja.
Zmagovalna miselnost
Z delom in rezultati dokazujemo, da smo zmagovalci. Uspehi so plod skupnega dela, sodelovanja in zagnanosti zmagovalne
ekipe. Verjamemo v svoj uspeh, saj nas vodijo visoke moralne vrednote in spoštovanje integritete vsakega posameznika.
Strategija in pričakovani razvoj Skupine KD
S prodajo Adriatic Slovenice d. d. z vsemi njenimi odvisnimi družbami v letu 2019 je družba KD Group in Skupina KD, ki je po
vsebini do prodaje delovala kot zavarovalniški holding in pomembna upravljavka vzajemnih skladov ter premoženja
institucionalnih investitorjev, spremenila naravo svojega delovanja. Ključne so tako postale naložbe v nepremičninsko
dejavnost, družba pa se je spremenila iz strateškega v portfeljskega investitorja. Posledično sta se spremenili tako
organizacijska kot finančna struktura družbe, ki sedaj temelji na visoki stopnji samofinanciranja.
Poslovanje Skupine KD vključuje naslednje dejavnosti:
• finančne storitve,
• nepremičnine,
• igralništvo,
• e – mobilnost.
KD
LETNO POROČILO 2025
14
1.9 IZJAVA O UPRAVLJANJU
Odgovorno vodenje in upravljanje družbe sta temelj vseh dejavnosti Skupine KD. Temu poslanstvu sledijo tudi organi vodenja
in nadzora obvladujoče družbe KD, v kateri je od 16. 11. 2009 uveljavljen enotirni sistem upravljanja. Družba KD v skladu z
določilom petega odstavka 70. člena Zakona o gospodarskih družbah podaja izjavo o upravljanju družbe. Pojasnila, ki se
navezujejo na šesti odstavek 70. člena Zakona o gospodarskih družbah, so dodana v poglavjih Delnice, dividende in lastniška
struktura ter na spletni strani družbe www.kd-fd.si.
1.9.1 Sistem upravljanja KD
Družba KD je novembra 2009 z dvotirnega sistema upravljanja, kjer so pristojnosti skladno z Zakonom o gospodarskih družbah
razmejene med skupščino, nadzornim svetom in upravo, prešla na enotirni sistem upravljanja, ki poteka v sodelovanju med
skupščino in upravnim odborom.
Organi upravljanja KD – naloge in pristojnosti v enotirnem sistemu upravljanja
Organa upravljanja družbe, skupščina in upravni odbor, delujeta skladno z zakonodajo, s statutom družbe in poslovnikom o
delu upravnega odbora. Statut družbe je objavljen na spletnih straneh družbe www.kd-fd.si.
O spremembah statuta odloča skupščina z večino najmanj treh četrtin celotnega osnovnega kapitala.
KD
LETNO POROČILO 2025
15
1.9.2 Skupščina delničarjev KD d. d.
Skupščina delničarjev družbe KD sprejema temeljne odločitve, ki vodijo k uresničevanju osrednjega ekonomskega cilja –
ustvarjanju vrednosti za delničarje.
Delničarji uresničujejo svoje pravice na skupščini v skladu z zakonom in s statutom družbe. Glasovalno pravico zagotavlja
navadna delnica; vsaka delnica ima en glas. V skladu z zakonom imajo imetniki delnic pravico do udeležbe pri upravljanju
družbe, pravico do dela dobička in pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe.
Pristojnosti in delovanje skupščine opredeljujeta Zakon o gospodarskih družbah in statut družbe.
Delničarji so se 15. 5. 2025 na 35. skupščini KD seznanili z revidiranim letnim poročilom za leto 2024 in poročilom o prejemkih
organov vodenja in nadzora ter izvršnega direktorja v družbi KD d. d. v poslovnem letu 2024. Sprejeli so sklep o uporabi
bilančnega dobička za leto 2024, in sicer da se za izplačilo dividend uporabi največ 7.813.000,00 evrov bilančnega dobička
oziroma 50,00 evrov dividende na delnico.
Celotno besedilo sprejetih sklepov skupščin je objavljeno in dostopno na spletnih straneh Ljubljanske borze SEOnet in spletnih
straneh družbe www.kd-fd.si v okviru Odnosi z vlagatelji.
1.9.3 Organi vodenja in nadzora
Pravila družbe o imenovanju ter zamenjavi članov organov vodenja in nadzora
V skladu s statutom družbe ima upravni odbor najmanj štiri in največ devet članov oziroma članic. Člane upravnega odbora
izvoli in odpokliče skupščina in so imenovani za mandatno dobo štirih let ter so lahko po poteku mandata ponovno izvoljeni.
Člani upravnega odbora med sabo izvolijo predsednika in njegovega namestnika.
Upravni odbor izmed svojih članov ali tretjih oseb imenuje najmanj enega in največ dva izvršna direktorja. Mandat izvršnemu
direktorju traja štiri leta. Predsednik upravnega odbora ali namestnik predsednika upravnega odbora ne more biti izvršni
direktor družbe. Član upravnega odbora, ki ni izvršni direktor, se imenuje neizvršni član.
Delovanje upravnega odbora
Upravni odbor vodi in nadzira vodenje družbe ter hkrati zastopa in predstavlja družbo v vseh zadevah, ki niso v pristojnosti
izvršnih direktorjev. Sklican mora biti vsaj enkrat v četrtletju.
Upravni odbor izmed svojih članov imenuje izvršne direktorje, ki zastopajo in predstavljajo družbo. Pristojnosti upravnega
odbora so skupne vsem njegovim članom, nekatere pa so prenesene na izvršne direktorje, tako so izvršni direktorji skladno s
statutom pristojni za zastopanje in predstavljanje družbe, vodenje tekočih poslov, prijave vpisov in predložitve listin registru.
Prav tako skrbijo za vodenje poslovnih knjig in sestavo letnega poročila. Izvršni direktorji vodijo posle ob upoštevanju navodil
in omejitev, ki jih opredeljujejo statut, upravni odbor, skupščina družbe in poslovnik o delu izvršnih direktorjev.
Delničarji so na 35. skupščini KD za novo štiriletno mandatno obdobje, ki začne teči z dnem 19. 11. 2025, za člane upravnega
odbora imenovali obstoječe ščlane, in sicer: Aleksandra Sekavčnika, Tomaža Butino, Katarino Valentinčič Istenič, Milana
Kneževiča in Matijo Gantarja.
Sestava upravnega odbora (UO), ki vodi in nadzira družbo KD, je bila v letu 2025 naslednja:
• Milan Kneževič, univerzitetni diplomirani ekonomist in univerzitetni diplomirani inženir gozdarstva – predsednik UO,
• Tomaž Butina, univerzitetni diplomirani inženir računalništva – član UO in namestnik predsednika UO, predsednik
revizijske komisije UO,
• Aleksander Sekavčnik, univerzitetni diplomirani ekonomist – član UO in izvršni direktor,
• Katarina Valentinčič Istenič, magistra znanosti – članica UO in članica ter namestnica predsednika revizijske komisije
UO,
• Matija Gantar, univerzitetni diplomirani ekonomist – član UO.
Upravni odbor o svojem delovanju v poslovnem letu 2025 podrobneje poroča v poročilu upravnega odbora o preveritvi letnega
poročila v poglavju Poročilo upravnega odbora družbe KD.
KD
LETNO POROČILO 2025
16
Predstavitev funkcij članov upravnega odbora in vodstva v drugih poslovodnih ali nadzornih organih
Člani upravnega odbora družbe KD so bili na dan 31. 12. 2025 člani poslovodnih ali nadzornih organov naslednjih družb:
Milan Kneževič
Družba
Funkcija
Art Posest d. o. o., Ljubljana
prokurist – do 28. 5. 2025
Aleksander Sekavčnik
Družba
Funkcija
KD Group d. d., Ljubljana
predsednik upravnega odbora
Šumijev kvart, d. o. o., Ljubljana
član nadzornega sveta
Sekavčnik in družbenik, d. n. o., Ljubljana
direktor
LIM Advisors Limited, British Virgin Islands
direktor
Insinvest Ltd, Združeno kraljestvo
direktor
Tomaž Butina
Družba
Funkcija
KD Group d. d., Ljubljana
Namestnik predsednika upravnega odbora – od
19. 11. 2025
član upravnega odbora – do 18. 11. 2025
Šumijev kvart, d. o. o., Ljubljana
član nadzornega sveta
AVRA, d. o. o., Ljubljana
direktor
Dermatologija Rogl Fabjan d. o. o., Ljubljana
direktor
Estetika Rogl Fabjan d. o. o., Ljubljana
direktor
Tobuco d. o. o., Ljubljana
direktor
Wilton GMBH, Nemčija
direktor
Katarina Valentinčič Istenič
Družba
Funkcija
KD Group d. d., Ljubljana
članica upravnega odbora,
izvršna direktorica – od 1. 1. 2026
KVI d. o. o., Ljubljana
direktorica
VALINA UPRAVLJANJE, d. o. o. Ljubljana
direktorica
VALINA, d. o. o. Ljubljana
direktorica
VALINA CARE, d. o. o., Ljubljana
direktorica
KD Priložnost d. o. o., Ljubljana
direktorica
BOV INVEST d. o. o., Ljubljana
direktorica
PKŠ d. o. o., Ljubljana
direktorica
R3 Living d. o. o., Ljubljana
direktorica – od 6. 5. 2025
VALINA Home d. o. o., Ljubljana
direktorica – od 1. 9. 2025
Matija Gantar
Družba
Funkcija
KD Group d. d., Ljubljana
glavni izvršni direktor – od 19. 11. 2025,
član upravnega odbora – od 19. 11. 2025
namestnik predsednika upravnega odbora – do
18. 11. 2025,
DRI Naložbe d. o. o., Ljubljana
direktor
DBS d. d., Ljubljana
član nadzornega sveta
Lastniški deleži članov upravnega odbora in vodstva družbe
Na dan 31. 12. 2025 so bili neposredni lastniški deleži članov upravnega odbora naslednji:
• Milan Kneževič je bil imetnik 4 delnic družbe, kar predstavlja 0,0026 odstotka celotnega kapitala in 0,0027 odstotka
delnic z glasovalno pravico,
• Aleksander Sekavčnik je bil imetnik 2.696 delnic družbe, kar predstavlja 1,7253 odstotka celotnega kapitala in 1,8176
odstotka delnic z glasovalno pravico,
KD
LETNO POROČILO 2025
17
• Matija Gantar je bil imetnik 13 delnic družbe, kar predstavlja 0,0083 odstotka osnovnega kapitala družbe 0,0088
odstotka delnic z glasovalno pravico.
• Tomaž Butina in Katarina Valentinčič Istenič na dan 31. 12. 2025 nista bila neposredna imetnika delnic družbe.
Članom upravnega odbora in članom vodstva niso bile podeljene pravice do pridobitve ali nakupa delnic družbe KD.
Revizijska komisija upravnega odbora
Revizijsko komisijo upravnega odbora so do 18. 11. 2025 sestavljali predsednik Tomaž Butina ter člana Katarina Valentinčič
Istenič in Franc Počivavšek. Od 19. 11. 2025 je revizijska komisija upravnega odbora v sestavi: Tomaž Butina kot predsednik,
Katarina Valentinčič Istenič namestnica predsednika in Mojca Burkelca članica revizijske komisije.
Revizijska komisija je organ upravnega odbora, ki podpira upravni odbor pri izpolnjevanju njegove vsestranske odgovornosti
za nadziranje vodenja poslov družbe in njenih odvisnih družb, kamor spadajo tudi računovodski poročevalski sistem, sistem
notranjih kontrol, revizijski procesi in procesi, s katerimi družba nadzira skladnost z zakoni, predpisi in internimi splošnimi akti
ter etičnimi usmeritvami oziroma kodeksi ravnanja. Namen dela revizijske komisije je omogočiti upravnemu odboru
zanesljivejše, učinkovitejše in uspešnejše delovanje pri uresničevanju vizije, poslanstva in strateških ciljev delovanja družbe in
njene skupine. Revizijska komisija je strokovno delovno jedro upravnega odbora za področja, za katera je zadolžena. Svoje
strokovne predloge posreduje upravnemu odboru, mu poroča o svojih ugotovitvah in odgovarja za svoje delo.
1.9.4 Zunanja revizija ter sistem notranjih kontrol in upravljanje tveganj
Računovodske izkaze družbe KD in Skupine KD leto 2025 je revidirala neodvisna revizijska družba FORVIS MAZARS, družba
za revizijo, d. o. o., Ljubljana.
Obvladovanje tveganj in delovanje notranjih kontrol je podrobneje predstavljeno v poglavju 1.14. Upravljanje tveganj in notranja
revizija.
1.9.5 Pojasnila v zvezi s prevzemno zakonodajo
Imetništvo vrednostnih papirjev družbe v smislu doseganja kvalificiranega deleža, kot ga določa zakon, ki ureja prevzeme, in
drugi podatki o lastniški strukturi družbe so pojasnjeni v poglavju 1.10.3. Lastniška struktura.
KD
LETNO POROČILO 2025
18
1.9.6 Pooblastilo za nakup lastnih delnic
Na 30. skupščini delničarjev družbe, ki je potekala 9. 8. 2021, je skupščina pooblastila upravni odbor, da lahko v imenu in za
račun družbe kupi lastne delnice, katerih skupno število ne sme presegati 10 odstotkov skupnega števila delnic družbe.
Pooblastilo družbi za nakup lastnih delnic velja 36 mesecev od dneva sprejema sklepa skupščine. V skladu s pooblastilom
skupščine lahko upravni odbor umakne lastne delnice brez nadaljnjega sklepanja o zmanjšanju osnovnega kapitala. Na 33.
skupščini delničarjev dne 14. 5. 2024 je bilo pooblastilo podaljšano za naslednjih 36 mesecev.
1.9.7 Preglednost poslovanja družbe
Preglednost zagotavljamo predvsem z obveščanjem delničarjev in druge javnosti, in sicer z rednim obveščanjem in
obveščanjem ob enkratnih dogodkih. Informacije o poslovanju in poslovnih načrtih ter druge pomembne informacije objavljamo
na spletnih straneh družbe www.kd-fd.si in v sistemu elektronskega obveščanja Ljubljanske borze SEOnet http://seonet.ljse.si.
1.9.8 Upravljanje družb v Skupini KD
Povezane družbe aktivno upravljamo prek predstavnikov krovne družbe v upravnih odborih ter nadzornih svetih odvisnih družb.
1.9.9 Politika raznolikosti
Družba nima sprejete politike raznolikosti kot samostojne politike, vendar sestava upravnega odbora in komisij izraža
raznolikost z vidika spola, izobrazbe, starosti in poklicnih izkušenj. Glede na velikost družbe in cilje, ki jim družba sledi, je
zastopanost v organih vodenja in nadzora ter ob upoštevanju temeljnih načel politike raznolikosti primerna, v primeru
sprememb v skupini, pa bo družba pristopila k sprejemu politike raznolikosti.
Družba je marca 2017 sprejela Kodeks upravljanja Skupine KD, ki v zvezi z imenovanji organov vodenja in nadzora
zasledovanje politike raznolikosti vključuje kot enega izmed kriterijev pri izboru kandidatov za člane (določbi 2.1.12 in 3.1.5.).
Skupina KD je sprejela svoj lastni kodeks upravljanja in ga sklenila uporabljati namesto Kodeksa upravljanja javnih delniških
družb z namenom prilagoditve glavnih načel upravljanja družb specifičnosti poslovanja Skupine KD. Družba ocenjuje, da je
sistem upravljanja v tej obliki primeren za trenutno sestavo Skupine KD.
1.9.10 Izjava upravnega odbora KD d. d. o upoštevanju Kodeksa upravljanja Skupine KD
Upravni odbor družbe KD, finančna družba, d. d., Dunajska cesta 63, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: KD ali družba) izjavlja,
da je pri upravljanju družbe KD v poslovnem letu 2025 izpolnjeval vsa določila Kodeksa upravljanja Skupine KD s
spremembami in dopolnitvami, ki ga je upravni odbor KD sprejel 24. 4. 2019 in ga družba uporablja kot svoj lastni referenčni
kodeks upravljanja. Kodeks upravljanja Skupine KD je objavljen na spletni strani družbe www.kd-fd.si/sl/o-nas/dokumenti-
druzbe/.
Ljubljana, 30. 3. 2026
Milan Kneževič,
predsednik upravnega odbora KD
KD
LETNO POROČILO 2025
19
1.10 DELNICE, DIVIDENDE IN LASTNIŠKA STRUKTURA
1.10.1 Osnovni podatki o delnicah, dividendah in kapitalu
Osnovni kapital KD je 31. 12. 2025 znašal 1.304.122,84 evra in je bil razdeljen na 156.260 rednih delnic z oznako SKDR.
Delnice družbe KD, z oznako SKDR, so uvrščene v trgovanje na Ljubljanski borzi od 21. 12. 2000, vstopna kotacija oz. od
3. 1. 2018 standardna kotacija.
Knjigovodska vrednost delnice SKDR je 31. 12. 2025 znašala 397,39, evra, kar pomeni 0,7 odstotno zvišanje glede na leto
prej, ko je vrednost znašala 394,62 evra. Knjigovodska vrednost delnice je izračunana kot knjigovodska vrednost kapitala ob
koncu obračunskega obdobja, ki se deli s številom vseh izdanih delnic, brez lastnih delnic, ob koncu obračunskega obdobja.
Čisti poslovni izid na delnico je v letu 2025 znašal 52,37 evra, leta 2024 pa 12,89 evra. Čisti poslovni izid na delnico je
izračunan kot čisti poslovni izid, ki se deli s povprečnim številom vseh navadnih izdanih delnic, brez lastnih delnic,
obračunskega obdobja.
1.10.2 Gibanje vrednosti delnice
Redna delnica SKDR v letu 2025
Z redno delnico SKDR je bilo v letu 2025 na Ljubljanski borzi sklenjenih poslov v skupni vrednosti 86.740 evrov. Delnica je leto
2025 zaključila pri tržni ceni 650,00 evrov, kar je 9,2 odstotka več v primerjavi s tržno ceno na začetku leta, ko je znašala
595,00 evrov. Najnižja tržna cena v letu 2025 je bila 480,00 evrov, najvišja pa 660,00 evrov.
Temeljni kazalniki redne delnice SKDR
Podatki o delnici
31. 12. 2025
31. 12. 2024
Sprememba
2025 / 2024 (v %)
Število delnic
156.260
156.260
100,0 %
Tržna cena (v EUR)
650,00
595,00
109,2 %
Tržna kapitalizacija (v mio EUR)
101,6
93,0
109,2 %
Vir: Ljubljanska borza vrednostnih papirjev, izračuni KD.
1.10.3 Lastniška struktura
Največji delničar družbe KD je družba Soroli Invest Limited, ki ima v lasti 50.000 navadnih imenskih delnic z oznako SKDR,
kar je 32,00 odstotka vseh izdanih delnic družbe.
Lastniška struktura družbe KD 31. 12. 2025
SKDR – navadne imenske delnice
Število delničarjev
Število delnic
Odstotek lastništva
(v %)
Domače osebe
119
50.602
32,38 %
Pravne osebe
26
43.918
28,11 %
Fizične osebe
93
6.684
4,28 %
Tuje osebe
6
105.658
67,62 %
Pravne osebe
5
105.655
67,61 %
Fizične osebe
1
3
0,00 %
Skupaj SKDR
125
156.260
100,00 %
KD
LETNO POROČILO 2025
20
Največji imetniki navadnih delnic (SKDR) 31. 12. 2025
Delničar
Kraj
Število
delnic
Delež od
vseh delnic
SKDR (v %)
1
SOROLI INVEST LIMITED
Limassol
50.000
32,00 %
2
CARANTHANIA INVESTMENTS
Luxembourg
32.245
20,64 %
3
ADRIA P.B. d.o.o.
Zagreb
23.377
14,96 %
4
KDG Naložbe, d.o.o.
Ljubljana
10.446
6,69 %
5
KD d. d.
Ljubljana
7.514
4,81 %
Skupaj prvih pet imetnikov delnic SKDR
123.582
79,09 %
Drugi
32.678
20,91 %
Skupaj vseh delnic SKDR
156.260
100,00 %
1.10.4 Lastne delnice
Število 1. 1. 2025
Nakupi
Prodaje
Število 31. 12.
2025
Delež v os.
kapitalu (v %)
SKDR
7.729
200
-
7.929
5,07
Družba KD je bila na 31. 12. 2025 imetnica 7.514 lastnih navadnih delnic z oznako SKDR. Odvisna družba KD Group d. d. je
bila na dan 31. 12. 2025 imetnica 415 delnic SKDR, pri čemer se skladno z Zakonom o gospodarskih družbah te delnice štejejo
za lastne delnice družbe.
SOROLI INVEST
LIMITED
32,0%
CARANTHANIA
INVESTMENTS
20,6%
ADRIA P.B. d.o.o.
15,0%
KDG Naložbe, d.o.o.
6,7%
KD d.d.
4,8%
Drugi
20,9%
KD
LETNO POROČILO 2025
21
1.11 POSLOVANJE V LETU 2025
1.11.1 Makroekonomsko okolje Slovenije v letu 2025
Komentar BDP Slovenija:
Gospodarska rast v letu 2025 je bila v Sloveniji nižja kot v EU
V zadnjem četrtletju in celem letu 2025 so gospodarsko rast poganjale državne in infrastrukturne investicije ter
trošenje gospodinjstev, gibanja v izvoznem sektorju so se občutno umirila. Po objavljenih podatkih Statističnega urada
RS se je rast BDP v zadnjem četrtletju 2025 nekoliko upočasnila (0,4 % tekoče; medletno je bila 2,0-odstotna), v celem letu
2025 (1,1 %) pa je nekoliko presegla jesenska pričakovanja (0,8 %), a je bila nižja kot v letu 2024 (1,7 %). Od drugega četrtletja
so gospodarsko rast poganjale predvsem gradbene investicije, najbolj državne in infrastrukturne, ter trošenje gospodinjstev.
Gibanja v izvoznem sektorju so se občutno umirila: izvoz blaga je v celem letu stagniral in zaostal za rastjo tujega
povpraševanja, dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih ter prometu pa je upadla. BDP v povprečju EU se je v zadnjem
četrtletju tekoče povečal za 0,3 % (medletno za 1,5 %, desezonirano), v letu 2025 je bil medletno višji za 1,6 % (desezonirano,
primerljiv podatek za Slovenijo za celo leto je 0,9 %).
Ekonomsko ogledalo:
Kazalniki gospodarskega razpoloženja v evrskem območju za zadnje lansko četrtletje nakazujejo nadaljevanje rasti
aktivnosti. Povprečni vrednosti sestavljenega kazalnika vodij nabave (PMI) in kazalnika gospodarske klime sta dosegli najvišji
ravni po drugem četrtletju 2023, zaupanje pa se je izboljšalo v vseh dejavnostih in med potrošniki. V medletni primerjavi je bilo
opazno višje v industriji in gradbeništvu. ECB sicer v decembrski napovedi za letos pričakuje nekoliko nižjo gospodarsko rast
evrskega območja kot v preteklem letu, ko je rast v začetku leta pospešil povečan izvoz pred zvišanjem carin. Glavno gonilo
rasti bo ostala zasebna potrošnja ob višjih realnih plačah, visoki zaposlenosti in postopnem zniževanju stopnje varčevanja.
Rast bodo podpirale tudi podjetniške naložbe ter višji izdatki za infrastrukturo in obrambo, zlasti v Nemčiji. Realna rast BDP
naj bi letos znašala 1,2 % (v 2025 1,4 %), v letih 2027 in 2028 pa 1,4 %. Tveganja za uresničitev napovedi ostajajo velika,
predvsem zaradi trgovinskih napetosti ter finančnih in geopolitičnih negotovosti. Bolj od pričakovanj pa bi gospodarsko rast
lahko spodbudili obrambni in infrastrukturni izdatki ter reforme za dvig produktivnosti.
Gospodarsko aktivnost v Sloveniji sta lani ob šibkejši proizvodnji predelovalnih dejavnosti in izvozu poganjala
gradbeništvo in potrošnja gospodinjstev. Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je novembra tekoče nekoliko okrepila, v
enajstih mesecih pa je ostala medletno manjša, z največjim upadom v proizvodnji vozil in plovil ter kovinski industriji. Realni
izvoz blaga se je novembra tekoče povečal drugi mesec zapored, vendar je bil v enajstih mesecih še nekoliko manjši kot pred
letom (za 0,2 %), uvoz pa večji (za 1,6 %). Medletno je najbolj zaostajal izvoz vozil ter drugih strojev in naprav, pa tudi železa
in jekla ter nekaterih drugih materialov (izdelki iz kavčuka, mineralni proizvodi, papir). Tudi izvozni tržni delež na trgu EU je v
treh četrtletjih 2025 medletno upadel za 2,1 %, k čemur je prispevala večina večjih skupin izdelkov predelovalnih dejavnosti
(cestna vozila, električni stroji in naprave, industrijski stroji ter farmacevtski izdelki), tržni delež energetsko intenzivnih
proizvodov pa je bil podoben kot pred letom. Nasprotno se je rast vrednosti opravljenih gradbenih del od drugega lanskega
četrtletja močno okrepila, v enajstih mesecih je bila medletno večja za desetino. Realni prihodek v večini trgovinskih panog se
je po zmanjšanju v tretjem četrtletju oktobra povečal in bil v desetih mesecih v vseh trgovinskih panogah medletno večji. Pri
ostalih tržnih storitvah se je realni prihodek po močni rasti v tretjem četrtletju oktobra precej zmanjšal, a je bil v desetih mesecih
medletno manjši le v drugih poslovnih dejavnostih. Trošenje gospodinjstev je bilo tudi v zadnjem četrtletju medletno večje,
zlasti so se povečali nakupi novih osebnih avtomobilov. Vrednost kazalnika gospodarske klime, ki se je decembra še izboljšala,
po treh letih ponovno presega dolgoletno povprečje.
V enajstih mesecih je bilo število delovno aktivnih oseb medletno manjše za 0,4 %, število brezposelnih pa je
decembra 2025 malenkost presegalo zelo nizko raven iz decembra 2024; rast bruto plače se je ob višji rasti v javnem
sektorju oktobra še nekoliko okrepila. Število delovno aktivnih oseb že več mesecev stagnira (desez.), v enajstih mesecih
pa je bilo medletno manjše za 0,4 %. Največji medletni upad je bil v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, predelovalnih
dejavnostih in komunikacijskih dejavnostih. Število brezposelnih je decembra ostalo na ravni prejšnjega meseca (desez.),
medletno pa je bilo nekoliko višje (0,3 %). Število dolgotrajno brezposelnih in brezposelnih starejših (50 let in več) je bilo še
naprej manjše kot pred letom (-5,6 % oz. -5,3 %), število brezposelnih mladih pa za skoraj desetino večje. Medletna nominalna
rast povprečne bruto plače je bila oktobra predvsem zaradi okrepljene rasti v javnem sektorju višja kot v predhodnih mesecih.
V desetih mesecih lani je bila skupna povprečna bruto plača realno višja za 4,6 % (nominalno za 7 %) – v javnem sektorju za
7,4 %, v zasebnem pa za 2,9 % (nominalno za 9,8 % oz. 5,3 %).
KD
LETNO POROČILO 2025
22
Cene življenjskih potrebščin so decembra tretji mesec zapored ostale nespremenjene, medletna rast pa se je povišala
na 2,7 %. K povečanju medletne inflacije so decembra pomembno prispevale manj izrazite sezonske pocenitve (počitnice v
paketu ter obleka in obutev). K medletni inflaciji so še vedno največ prispevale za 4,5 % višje cene hrane in brezalkoholnih
pijač, a se je njihova medletna rast v zadnjih mesecih postopoma umirjala, saj so se od oktobra do decembra znižale za 0,9
%. Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev so se novembra malenkost povišale, medletna rast pa se je pod
vplivom medletnega upada cen energentov znižala na 1,1 %.
Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je v enajstih mesecih 2025 znašal 1,1 mrd EUR, kar je 560 mio
EUR več kot v enakem obdobju predhodnega leta, pri čemer je bilo povečanje načrtovano. V enajstih mesecih lani so
se prihodki zvišali za 6,5 %, kar je znatno manj kot v enakem obdobju predhodnega leta (10,8 %). Upočasnitev je bila povezana
s konjunkturnimi dejavniki in ukrepi, ki so vplivali na visoko rast socialnih prispevkov ter nekaterih davčnih prihodkov v letu
2024. Odhodki so bili v enajstih mesecih lani medletno višji za 8,6 %, kar je bila nekoliko višja rast kot v enakem obdobju
predhodnega leta (7,8 %). K rasti odhodkov so lani največ prispevali sredstva za plače zaposlenim zaradi izvajanja plačne
reforme, pokojnine in nekateri drugi transferji. Po znižanju v letu 2024 so se v letu 2025 povečevali tudi investicijski odhodki,
zlasti za nakup vojaške opreme. Pretežni del primanjkljaja konsolidirane bilance je izhajal iz primanjkljaja državnega proračuna,
ki se je po pričakovanjih decembra precej povečal in v letu 2025 znašal 1.717 mio EUR oz. 2,4 % BDP, kar je nekoliko manj
od predvidenega s spremembami državnega proračuna za leto 2025 (1.866 mio EUR oz. 2,6 % BDP). Na to povečanje so
najbolj vplivala izplačila zimskega regresa javnim uslužbencem, zimskega dodatka za upokojence, sredstev za pokrivanje
obveznosti javnih zdravstvenih zavodov in krepitev investicijske porabe.
Vir: Komentar BDP, februar 2025, UMAR; Ekonomsko ogledalo, št. 1, letnik XXXII, januar 2026, UMAR.
Slovenski nepremičninski trg
Na slovenskem nepremičninskem trgu je v prvem polletju 2025 prišlo do obrata trenda upadanja prometa s stanovanjskimi
nepremičninami in zemljišči za njihovo gradnjo, trend rasti njihovih cen pa se je nadaljeval.
Na ravni države se je v primerjavi z drugim polletjem 2024 število sklenjenih transakcij za stanovanja v večstanovanjskih
stavbah povečalo kar za 30 odstotkov, za stanovanjske hiše pa za 20 odstotkov. Nekaj manj kot za hiše se je število sklenjenih
transakcij povečalo tudi pri zazidljivih zemljiščih.
Tako izrazito povečanje, po treh letih stalnega upadanja števila transakcij, je bilo nekoliko nepričakovano. Očitno je to posledica
povečanega plačilno sposobnega povpraševanja po stanovanjskih nepremičninah, na katero je vplival predvsem občuten
padec fiksnih obrestnih mer za stanovanjske kredite, ki smo mu bili priča od polovice prejšnjega leta naprej. Deloma sta vplivali
tudi visoka stopnja zaposlenosti in realna rast plač.
Šele realizirano število transakcij v drugi polovici letošnjega leta bo pokazalo, ali je bilo v lanskem letu doseženo dno prometa
z nepremičninami ali pa je šlo le za začasno oživitev nepremičninskega trga.
Cene stanovanjskih nepremičnin v Sloveniji so po prvi polovici leta 2023, ko je že kazalo, da se njihova rast zaustavlja, zadnji
dve leti rasle razmeroma enakomerno, za 3 do 5 odstotkov na polletje. Tako so cene stanovanjskih nepremičnin in zemljišč za
njihovo gradnjo v prvi polovici letošnjega leta skoraj povsod po državi ponovno dosegle rekordne vrednosti.
Srednja cena rabljenega stanovanja v večstanovanjskih stavbah je tako na ravni države prvič prebila mejo 3.000 €/m², v
Ljubljani, kjer je najvišja, pa je dosegla že skoraj 4.900 €/m².
V Ljubljani je bila sicer rast cen stanovanj v prvi polovici letošnjega leta povprečna, zrasle so za 5 odstotkov, tako kot v Celju.
Najvišja je bila rast cen stanovanj v okoliških naseljih Ljubljane, v Mariboru in Kranju, kjer je bila okoli 10-odstotna. Na pretežno
ruralnih območjih države pa je bila rast cen stanovanj podpovprečna.
Rast cen še vedno poganja presežno povpraševanje, ki vztraja tudi zaradi še vedno nezadostne ponudbe stanovanj, ki je
posledica pomanjkanja primernih zazidljivih zemljišč v največjih mestih in dolgotrajnih postopkov za pridobitev gradbenih
dovoljenj za gradnjo večjih stanovanjskih projektov. Dodatni pritisk na cene nepremičnin pa ustvarja tudi stalna rast gradbenih
stroškov.
Večjih sprememb trendov cen stanovanjskih nepremičnin in zemljišč za njihovo gradnjo na slovenskem nepremičninskem trgu
tudi v bodoče ni pričakovati.
KD
LETNO POROČILO 2025
23
Glede na še začasne podatke o evidentiranih poslih z nepremičninami ocenjujemo, da je bilo v prvem polletju 2025 sklenjenih
več kot 15 tisoč kupoprodajnih pogodb, njihova skupna vrednost pa je znašala več kot 1,6 milijarde evrov.
Polletno število in skupna vrednost sklenjenih tržnih kupoprodajnih poslov z nepremičninami, Slovenija, 1. polletje 2023 – 1.
polletje 2025:
2023_I
2023_II
2024_I
2024_II
2025_I
Število pogodb (v tisočih)
15,9
15,1
12,8
12,2
14,5
Vrednost pogodb (v milijardah €)
1,45
1,48
1,51
1,30
1,43
Opombe:
- Za prikaz števila in vrednosti kupoprodajnih pogodb so upoštevani vsi evidentirani posli z nepremičninami (stavbami, deli stavb in parcelami), ki
so bili sklenjeni na prostem trgu, na prostovoljnih javnih dražbah, z javnimi prodajami v izvršilnih in stečajnih postopkih, med povezanimi fizičnimi
ali pravnimi osebami, in finančni lizingi za nepremičnine.
- Podatki za prvo polletje 2025 so še začasni in niso neposredno primerljivi s podatki za prejšnja polletja.
V prvem polletju letošnjega leta se je na slovenskem nepremičninskem trgu število sklenjenih kupoprodajnih pogodb, po
zmanjševanju njihovega števila, ki smo mu bili priča v predhodnih petih polletjih, opazno povečalo. Po naši oceni je bilo število
sklenjenih pogodb v prvem polletju letošnjega leta glede na drugo polletje 2024 za skoraj četrtino večje, v primerjavi s prvim
polletjem 2024 pa je bilo večje za približno petino. Skupna vrednost sklenjenih pogodb je bila glede na drugo polletje 2024
večja za približno petino, v primerjavi s prvim polletjem 2024 pa za približno 5 odstotkov
Opombe:
- Končno število in vrednost pogodb za prvo polletje leto 2025 sta glede na preliminarne podatke ocenjena na izkustveni podlagi. Predvideno je,
da bo končno število evidentiranih pogodb z nepremičninami za prvo polletje 2025 večje za 5 odstotkov, njihova skupna vrednost pa za 10
odstotkov.
Vir: GURS, Poročilo o slovenskem nepremičninskem trgu za prvo polletje 2025, oktober 2025.
KD
LETNO POROČILO 2025
24
Slovenski borzni delniški trg
Indeks Ljubljanske borze SBI TOP je v letu 2025 zabeležil 50,33 % rast in ob koncu leta znašal 2.505,44 točk.
Na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev je bilo v letu 2025 skupaj s svežnji za 835 milijonov evrov prometa, kar je za 65% več
kot v predhodnem letu. Največ prometa predstavljajo posli z delnicami, in sicer je promet brez svežnjev znašal 687 milijonov
evrov, pri čemer je bilo opravljenih 61.468 poslov.
Med delnicami je bilo največ prometa z delnicami Krke (za 321 milijonov evrov), NLB (157 milijonov evrov) in Zavarovalnice
Triglav (58 milijonov evrov).
Tržna kapitalizacija vseh vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi je konec leta 2025 znašala 55.962 milijonov evrov, od tega
so predstavljale delnice 32 % oziroma 17.646 milijonov evrov in obveznice skupaj s komercialnimi zapisi, zakladnimi menicami
in strukturiranimi produkti 68 % oziroma 38.316 milijonov evrov.
Trg dolžniških vrednostnih papirjev
Leto 2025 so ponovno zaznamovale centralne banke. V prvi polovici leta je Evropska centralna banka nadaljevala z rezi
obrestnih mer in prišla do nivoja obrestne mere mejnega depozita 2,0 %. Nižanje ključnih obrestnih mer je omogočilo upadanje
inflacije, ki se giblje okoli ciljnih ravni Evropske centralne banke. Na drugi strani je ameriška centralna banka nadaljevala z
nižanji ključne obrestne mere v drugi polovici leta. S tremi rezi po 25 bazičnih točk je zgornja meja ključne obrestne mere
upadla na 3,75 % s 4,5 %.
Na daljšem delu krivulje gibanje zahtevanih donosnosti ni bilo enotno. Nemške zahtevane donosnosti so se postopno zviševale
skozi celotno leto v luči napovedane ohlapnejše fiskalne politike nove nemške vlade in posledičnega povečanja izdaj obveznic.
Zahtevane donosnosti dolgoročnih obveznic nekaterih »perifernih« držav so bile skozi leto relativno nespremenjene in se je
posledično pribitek donosnosti teh držav nad nemškimi zmanjšal. Ameriške zahtevane donosnosti pa so upadle v luči zaznane
šibkosti na trgu dela in upadanju stopnje inflacije. Pribitki podjetniških obveznic nad državnimi so se skozi leto ohranjali na
nizkih nivojih.
1.11.2 Delujoče podjetje
Skupina KD je v dobri finančni kondiciji. Skupina ima na voljo dovolj likvidnih sredstev in hitro vnovčljivih naložb, da lahko še
naprej premišljeno išče nove projekte, s katerimi bi lahko dosegali visoke finančne donose. S prepoznavanjem in
obvladovanjem tveganj bomo tudi v bodoče zagotavljali stabilnost poslovanja Skupine.
KD
LETNO POROČILO 2025
25
1.11.3 Analiza poslovanja Skupine KD v letu 2025
SKUPINA KD
IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA
2025
2024
Indeks
Finančni izid (v mio. EUR)
9,0
10,4
86
Poslovni prihodki (v mio. EUR)
37,2
13,7
270
Poslovni odhodki (v mio. EUR)
(29,2)
(16,3)
180
Čisti poslovni izid (v mio. EUR)
16,2
7,5
216
BILANCA STANJA
31. 12. 2025
31. 12. 2024
Indeks
Sredstva (v mio. EUR)
124,3
106,7
117
Kapital (v mio. EUR)
103,9
94,7
110
Finančne obveznosti (v mio. EUR)
14,3
2,2
634
KAZALNIKI
2025
2024
Indeks
Donosnost kapitala - ROE (v %)
2
16,3
8,0
205
Čisti poslovni izid na delnico (v EUR)
3
109,21
50,53
216
Celotna gospodarnost
4
1,6
1,5
106
31. 12. 2025
31. 12. 2024
Indeks
Knjigovodska vrednost delnice (v EUR)
5
700,58
637,72
110
Delež kapitala v financiranju
6
83,6
88,8
94
Kazalnik deleža kapitala v financiranju se je v letu 2025 znižal s 88,8 (konec leta 2024) na 83,6, kar je še vedno v skladu z
zastavljeno strategijo, ki temelji na visoki stopnji samofinanciranja.
Zvišal se je kazalnik donosnosti kapitala (ROE), ki nam pove, da je bilo z eno denarno enoto kapitala v letu 2025 ustvarjenih
1,16 denarne enote.
Kazalnik celotne gospodarnosti se je v letu 2025 zvišal glede na predhodno leto in je znašal 1,6. Le-ta ponazarja, da je bilo z
eno enoto odhodkov ustvarjenih 1,6 enot prihodkov.
2
Donosnost kapitala - ROE (v %):
čisti poslovni izid
povprečni kapital * 100
3
Čisti poslovni izid na delnico, ki pripada večinskim lastnikom družbe:
čisti poslovni izid večinskih lastnikov _
povprečno število vseh navadnih izdanih delnic (brez lastnih delnic)
4
Celotna gospodarnost:
poslovni prihodki + povečanje / (zmanjšanje) vrednosti zalog proizvodov + finančni izid
poslovni odhodki
5
Knjigovodska vrednost delnice:
knjigovodska vrednost kapitala večinskih lastnikov
število vseh izdanih delnic brez lastnih delnic
6
Delež kapitala v financiranju:
kapital _
obveznosti do virov sredstev * 100
KD
LETNO POROČILO 2025
26
Struktura poslovnega izida pred davki v letu 2025 in sredstev po segmentih na 31. 12. 2025 (v tisoč EUR)
Finančni izid
Finančni izid je v letu 2025 znašal 9 milijonov evrov, kar je 14 % manj kot v letu 2024. Pozitivni finančni izid je sestavljen
predvsem iz neto prihodkov od pridruženih družb (5,3 milijona evrov; -17 % glede na 2024) ter čistih dobičkov iz finančnih
sredstev (1,9 milijona evrov; -31% glede na 2024). Pomembni so bili še obrestni in podobni prihodki, ki so znašali 1,8 milijona
evrov, kar je 53 % več kot v letu 2024. Prihodki iz dividend so znašali 0,7 milijona evrov, na drugi strani so obrestni in podobni
odhodki predstavljali -0,23 milijona evrov ter slabitve -0,45 milijona evrov.
Finančni izid po vrstah v letih 2025 in 2024 (v tisoč EUR)
1.061
2.764
6.672
6.411
-3.000
-1.000
1.000
3.000
5.000
7.000
9.000
Poslovni izid pred davki
Področni odseki (v tisoč EUR)
Finančno poslovanje E-mobilnost
84.508
7.910
10.100
21.787
0
25.000
50.000
75.000
100.000
Sredstva
Nepremičnine Igralništvo
1.916
2.769
(341)
694
712
1.760
1.149
(231)
(240)
5.295
6.348
8.987
10.397
(2.000)
0
2.000
4.000
6.000
8.000
10.000
12.000
2025 2024
Neto finančni izid (v tisoč EUR)
Prihodki in odhodki od
pridruženih družb
Obrestni in podobni odhodki
Obrestni in podobni prihodki
Prihodki iz dividend
Odprava oslabitev / oslabitev
finančnih sredstev
Čisti dobički / (izgube) iz
finančnih sredstev
KD
LETNO POROČILO 2025
27
Poslovni prihodki
Poslovni prihodki so znašali 37,2 milijona evrov, medtem ko so v letu 2024 znašali 13,7 milijona evrov. Največja razlika je
v visokih drugih prihodkih iz poslovanja (prihodki iz naslova slabega imena so znašali 10,4 milijona evrov ter prejete odškodnine
3 milijone evrov). Glavnina čistih prihodkov od prodaje (22,2 milijona evrov; +172% glede na leto 2024) je bila generirana v
dejavnosti igralništva (9,4 milijona evrov, +5%), kinematografije (2,6 milijona evrov; +25%) in v novi dejavnosti E-mobilnost
(8,4 milijona evrov).
Poslovni prihodki po vrstah v letih 2025 in 2024 (v tisoč EUR)
Poslovni odhodki
Poslovni odhodki so znašali 29,2 milijona evrov, kar je 80 % več kot v letu 2024. Najvišji so stroški dela (9,7 milijona evrov;
+133%), sledijo stroški storitev (7,1 milijona evrov; +30%) ter stroški materiala in blaga (5,6 milijona evrov; +315%). Porast
stroškov dela, materiala in storitev je povezana z vključitvijo novih družb v Skupino s področja E-mobilnosti (družbi Etrel in
Ocean).
Poslovni odhodki po vrstah v letih 2025 in 2024 (v tisoč EUR)
22.163
12.920
14.989
819
37.152
13.739
0
10.000
20.000
30.000
40.000
2025 2024
Poslovni prihodki (v tisoč EUR)
Drugi prihodki iz
poslovanja
Čisti prihodki od
prodaje
(7.088)
(5.468)
(9.651)
(4.143)
(5.630)
(1.355)
(2.270)
(1.233)
(3.916)
(3.619)
(29.231)
(16.256)
(32.000)
(28.000)
(24.000)
(20.000)
(16.000)
(12.000)
(8.000)
(4.000)
0
2025 2024
Poslovni odhodki (v tisoč EUR)
Drugi odhodki
Prevrednotovalni poslovni
odhodki
Oslabitev naložbenih
nepremičnin
Amortizacija
Stroški materiala in blaga
Stroški dela
Stroški storitev
KD
LETNO POROČILO 2025
28
Čisti poslovni izid
Skupina je v letu 2025 poslovala s čistim dobičkom v višini 16,2 milijona evrov, kar je 116 % več kot v letu 2024.
Čisti poslovni izid v letih 2025 in 2024 (v tisoč EUR)
Sredstva
Sredstva so na dan 31. 12. 2025 znašala 124,3 milijona evrov, kar je 17 % več glede na konec leta 2024. Porast sredstev
(zaloge, denarna sredstva, terjatve, osnovna sredstva) je povezana z vključitvijo novih družb v Skupino s področja E-mobilnosti
(družbi Etrel in Ocean). Na drugi strani so se znižale finančne naložbe (-5 %) in naložbene nepremičnine (-4 %).
Sredstva po vrstah na 31. 12. 2025 in 31. 12. 2024 (v tisoč EUR)
16.201
7.508
0
5.000
10.000
15.000
20.000
2025 2024
Čisti poslovni izid (v tisoč EUR)
61.441
64.729
22.162
23.024
9.263
103
19.964
13.641
11.475
5.192
124.305
106.689
0
20.000
40.000
60.000
80.000
100.000
120.000
140.000
31. 12. 2025 31. 12. 2024
Sredstva (v tisoč EUR)
Denarna sredstva
Ostalo
Zaloge
Naložbene nepremičnine
Finančne naložbe
KD
LETNO POROČILO 2025
29
Obveznosti do virov sredstev
Kapital se je glede na konec leta 2024 zvišal za 10 % in je znašal 103,9 milijona evrov. Finančne obveznosti so znašale
14,3 milijona evrov in so zaradi vključitve nove družbe zrasle za 12 milijonov glede na konec leta 2024. Poslovne in druge
obveznosti so se znižale za 37% in so znašale 6,1 milijona evrov.
Obveznosti do virov sredstev po vrstah na 31. 12. 2025 in 31. 12. 2024 (v tisoč EUR)
103.917
94.721
14.262
2.250
6.126
9.718
124.305
106.689
0
20.000
40.000
60.000
80.000
100.000
120.000
140.000
31. 12. 2025 31. 12. 2024
Obveznosti do virov sredstev (v tisoč EUR)
Poslovne in druge
obveznosti
Finančne obveznosti
Kapital
KD
LETNO POROČILO 2025
30
1.11.4 Analiza poslovanja družbe KD v letu 2025
KD D.D.
IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA
2025
2024
Indeks
Prihodki (v mio. EUR)
8,1
2,2
366
Odhodki (v mio. EUR)
(0,3)
(0,3)
94
Čisti poslovni izid (v mio. EUR)
7,8
1,9
406
BILANCA STANJA
31. 12. 2025
31. 12. 2024
Indeks
Sredstva (v mio. EUR)
59,0
58,6
101
Kapital (v mio. EUR)
58,9
58,6
101
Finančne obveznosti (v mio. EUR)
-
-
-
KAZALNIKI
2025
2024
Indeks
Donosnost kapitala - ROE (v %)
7
13,2
3,2
413
Čisti poslovni izid na delnico (v EUR)
8
52,37
12,89
406
31. 12. 2025
31. 12. 2024
Indeks
Knjigovodska vrednost delnice (v EUR)
9
397,39
394,62
101
Delež kapitala v financiranju
10
99,9
99,9
100
Družba KD v letu 2025 zabeležila finančne prihodke iz deležev (dividenda) v višini 8 milijonov evrov, tako je tudi čisti poslovni
izid na delnico znašal pozitivnih 52,37 evra (12,89 evra v letu 2024).
Zvišal se je tudi kazalnik donosnosti kapitala (ROE), ki nam pove, da je bilo z eno denarno enoto kapitala v letu 2025 ustvarjenih
1,13 denarne enote.
Kazalnik delež kapitala v financiranju ostaja na visoki ravni (99,9), kar potrjuje zastavljeno strategijo, ki temelji na visoki stopnji
samofinanciranja.
7
Donosnost kapitala - ROE (v %):
čisti poslovni izid
povprečni kapital * 100
8
Čisti poslovni izid na delnico:
čisti poslovni izid________________________
povprečno število vseh navadnih izdanih delnic (brez lastnih delnic)
9
Knjigovodska vrednost delnice:
knjigovodska vrednost kapitala________
število vseh izdanih delnic (brez lastnih delnic)
10
Delež kapitala v financiranju:
kapital l
obveznosti do virov sredstev * 100
KD
LETNO POROČILO 2025
31
Poslovni odhodki
Poslovni odhodki so znašali 270 tisoč evrov, kar je 6 % manj kot v letu 2024. Najvišji so bili stroški storitev, ki so znašali 170
tisoč evrov in so se glede na leto 2024 znižali za 10 %. Stroški dela so znašali 100 tisoč evrov in so ostali na podobni ravni kot
v letu 2024.
Poslovni odhodki po vrstah v letih 2025 in 2024 (v tisoč EUR)
Čisti poslovni izid
KD d. d. je v letu 2025 predvsem na račun prihodkov iz dividend posloval s čistim dobičkom v višini +7,8 milijona evrov, kar je
5,9 milijona evrov več kot v letu 2024.
Čisti poslovni izid v letih 2025 in 2024 (v tisoč EUR)
(100)
(99)
(170)
(188)
(270)
(287)
(350)
(300)
(250)
(200)
(150)
(100)
(50)
0
2025 2024
Poslovni odhodki (v tisoč EUR)
Stroški blaga, materiala in storitev
Stroški dela
Amortizacija
7.768
1.915
0
2.000
4.000
6.000
8.000
2025 2024
Čisti poslovni izid (v tisoč EUR)
KD
LETNO POROČILO 2025
32
Sredstva
Sredstva so na 31.12.2025 znašala 59 milijonov evrov, kar je 1 % več glede na konec leta 2024. Zvišala so se denarna sredstva
in sicer za 0,36 milijona evrov.
Sredstva po vrstah 31. 12. 2025 in 31. 12. 2024 (v tisoč EUR)
Obveznosti do virov sredstev
Kapital se je glede na konec leta 2024 zvišal za 1 % in je znašal 58,9 milijona evrov. Poslovne in druge obveznosti so znašale
64 tisoč evrov.
Obveznosti do virov sredstev po vrstah 31. 12. 2025 in 31. 12. 2024 (v tisoč EUR)
58.577 58.577
431
72
59.008
58.649
0
20.000
40.000
60.000
80.000
31. 12. 2025 31. 12. 2024
Sredstva (v tisoč EUR)
Denarna sredstva
Finančne naložbe
58.944
58.613
64
36
59.008
58.649
0
20.000
40.000
60.000
80.000
31. 12. 2025 31. 12. 2024
Obveznosti do virov sredstev (v tisoč EUR)
Poslovne in druge
obveznosti
Kapital
KD
LETNO POROČILO 2025
33
1.12 POSLOVANJE NAŠIH DEJAVNOSTI V LETU 2025
1.12.1 Finančne storitve
Dejavnost upravljanja tržnih in netržnih naložb se opravlja predvsem na družbi KD Group.
Opis aktivnosti v letu 2025
Mandat na Generali Investments
Od pričetka upravljanja portfelja v februarju 2019 so se ob upoštevanju cilja ohranjanja premoženja izvajale različne strategije,
pri čemer se je hrbtenica portfelja osnovala na obveznicah, katerih naložbeni horizonti so blizu likvidnostnega načrta družbe.
Upravljanje prostih denarnih sredstev
Preostala denarna sredstva, namenjena tekočemu poslovanju družbe in realizaciji predvidenih poslovnih dogodkov v letu 2025,
so bila po načelu zagotavljanja ustrezne likvidnosti ob primerni donosnosti diverzificirana.
Tržni portfelj
Del tržnega portfelja lastniških vrednostnih papirjev je sestavljen pretežno iz družb prve kotacije Ljubljanske borze, medtem ko
tuji vrednostni papirji predstavljajo le 17 % celotnega portfelja. Največji delež portfelja predstavljajo delnice farmacevtske in
finančne dejavnosti.
Portfelj tržnih vrednostnih papirjev je po stanju 31. 12. 2025 znašal 6,6 milijona evrov in se v primerjavi s koncem leta 2024 ni
dosti povečal. Promet s tržnimi vrednostnimi papirji je znašal 6,1 milijona evrov, od tega so bili nakupi vrednostnih papirjev 2,2
milijone evrov in prodaje 3,9 milijona evrov.
V letu 2025 smo s tržnim portfeljem delnic ustvarili 2,1 milijona evrov neto dobičkov in prejeli 0,35 milijona evrov dividend.
1.12.2 Nepremičnine
Strategija nepremičninske dejavnosti je iskanje novih priložnosti za razvoj nepremičninskih projektov in optimizacija
nepremičninskega portfelja Skupine KD.
Šumijev kvart d. o. o.
Družba Šumijev kvart je v letu 2025 zaključila vsa pomembna preostala razmerja s kupci in predvsem izvajalcem projekta in
ustvarila 2,1 milijona evrov čistega dobička.
Gradnje inženiring d. o. o.
Na območju Podutika ima družba več zemljiških parcel skupne velikosti cca 49.600 m2, slabih 60 % je gozdnega zemljišča,
ostalo je stavbno zemljišče. Predviden prostorski razvoj območja OPPN je zahteven zaradi razdrobljenosti lastništva in
topografije, vendar je edinstven po legi, saj leži na južnem pobočju hriba, ki je osončeno in ponuja krasne razglede proti
Ljubljani in njeni okolici. V letu 2025 je družba nadaljevala z zaokroževanjem stavbnega zemljišča in v začetku leta 2026
dodatno odkupila 1.205 m2 zemljišče. S preostalimi lastniki zemljišč na območju smo že v letu 2024 pristopili k aktivnostim za
izdelavo OPPN 190 Podutik Kamna Gorica – vzhod in z aktivnostmi nadaljujemo.
Projektor d. o. o.
Družba Projektor upravlja in vodi investicije v nepremičnino Maribox, ki vključuje kinodvorane, najemniške lokale, garažno hišo
in zunanje površine. Ob tem družba Projektor samostojno opravlja in razvija tudi kinematografsko dejavnost. Kino center
Maribox, poleg samega objekta kino centra, s parkirno hišo in ploščadjo ob objektu, predstavljajo tudi zemljišča v okolici.
Lokacija nudi izjemen razvojni potencial, ki je opredeljen tudi v investicijskem projektu Levi breg. Ta predstavlja ureditev
dravskega nabrežja kot podaljšek Lenta in izvedbo stanovanjskega kompleksa ob zahodni in vzhodni strani Mariboxa. V teku
so postopek za nov Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN), Celostna presoja vplivov na okolje (CPVO) in Idejna zasnova
projekta (IDZ).
KD
LETNO POROČILO 2025
34
V letu 2025 je bila dejavnost kinematografije zaradi stavke scenaristov in igralcev v Hollywoodu leto poprej priča padcu
globalnega trga, ki ga v Sloveniji ocenjujemo okoli 6 %, vendar smo kljub temu uspeli naš tržni delež povečati na 13 % (2024:
10 %). V letu 2025 je družba zabeležila rekordne prihodke in pozitivni poslovni izid v višini 348 tisoč evrov. Načrt poslovanja
družbe Projektor za leto 2026 predstavlja ambiciozno vizijo nadaljnje rasti in utrjevanja položaja vodilnega kinematografa v
regiji.
Podatki o odvisnih družbah
Šumijev kvart, nepremičninska in holdinška dejavnost, d. o. o.
Naslov: Dunajska cesta 63, 1000 Ljubljana, Slovenija
Telefon: + 386 1 511 27 80
E-pošta: info@sumicenter.si
Spletna stran: www.sumicenter.si
Direktor: Damijan Korošec
Gradnje inženiring, inženiring in trgovina, d. o. o.
Naslov: Dunajska cesta 63, 1000 Ljubljana, Slovenija
Telefon: +386 1 511 27 80
Direktor: Damijan Korošec
Projektor, družba za kinematografske storitve, d. o. o.
Naslov: Loška cesta 13, 2000 Maribor
Telefon: + 386 2 820 17 42
E-pošta: info@projektor-mb.si
Spletna stran: www.maribox.si
Direktor: Stjepan Jerić
1.12.3 Igralništvo
V letu 2023 je skupina preko družbe KD Priložnost vstopila v lastništvo dveh družb, ki se ukvarjata z igralništvom, in sicer:
- Onisac d. o. o.
- Astraea d. o. o.
V mesecu decembru 2023 smo ustanovili družbo Lido 777 d. o. o., ki se bo prav tako pričela ukvarjati z igralniško dejavnostjo.
Konec leta 2024 je družba oddala vlogo za pridobitev koncesije za igralni salon.
Onisac d. o. o.
Onisac d. o. o. ima koncesijo za opravljanje dejavnosti posebnih iger na srečo za salon CASINO RIO, ki se nahaja v
nakupovalnem središču BTC Ljubljana. Razprostira se na 1000 m2, od tega je 600 m2 namenjenih zabavi na štirih elektronskih
ruletah in igralnih avtomatih z 200 igralnimi mesti. V letu 2023 je bila koncesija podaljšana do novembra 2028.
V letu 2025 je družba ustvarila 5,4 milijona evrov prihodkov in 485 tisoč evrov čistega dobička.
Vizija igralnega salona Casino Rio je postati najbolj zaželen družabni igralni salon v Ljubljani, kjer se stikata strast do iger in
občutek pripadnosti skupnosti. Družba kljub neposredni bližini konkurenčnih salonov, nove igralnice z veliko koncesijo in
spletnimi igrami na srečo ter športnimi stavami v letu 2026 pričakuje 5 % rast obiska in 4% rast prihodkov.
Astraea d. o. o.
Astraea d. o. o. opravlja dejavnost prirejanja posebnih iger na srečo v igralnem salonu Casino Astraea v Lipici. V letu 2023 je
bila koncesija podaljšana za naslednjih 5 let. Lokacija igralnega salona je umaknjena od mestnega vrveža in tik ob slovensko
– italijanski meji. Casino obiskujejo predvsem italijanski gostje, zato je največja prednost mikro lokacije casinoja lega ob glavni
magistralki, ki po najkrajši poti povezuje Trst z Lipico in Sežano. Igralni salon ponuja bogato izbiro igralnih avtomatov z
KD
LETNO POROČILO 2025
35
atraktivnimi igrami in stavami že od 1 centa naprej. Na 600 kvadratnih metrih goste pričakuje 200 igralnih mest, ki ponujajo
veliko zabave, zanimive bonus igre in več progresivnih jackpotov. Gostje lahko izbirajo med najmodernejšimi video igralnimi
avtomati, avtomati za poker in dve elektronskima ruletama.
Poslovanje družbe temelji na stabilni bazi rednih gostov. V letu 2025 so ustvarili 4 milijona evrov prihodkov in 447 tisoč evrov
čistega dobička, kar je primerljivo s predhodnim poslovnim letom. Stabilen obseg poslovanja na podobni ravni je načrtovan
tudi za leto 2026.
Casino Lent d. o. o.
Družbi Casino Lent je bila decembra 2025 dodeljena koncesija za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnem salonu na
naslovu Loška ulica 13 v Mariboru. Za igralni salon je predvidenih 120 igralnih mest.
Podatki o odvisnih družbah
KD Priložnost, družba za investicije, d. o. o.
Naslov: Dunajska cesta 63, 1000 Ljubljana, Slovenija
E-pošta: info@kd-group.si
Direktor: Katarina Valentinčič Istenič
Onisac, igre na srečo in gostinstvo d. o. o.
Naslov: Moskovska ulica 10, 1000 Ljubljana, Slovenija
E-pošta: info@casino-rio.si
Spletna stran: www.casino-rio.si
Direktor: Aljoša Studen
ASTRAEA, gostinstvo, igre na srečo, trgovina, promet, najem, poslovanje z nepremičninami, druge poslovne
dejavnosti in storitve d.o.o.
Naslov: Lipica 23a, 6210 Sežana, Slovenija
Telefon: +386 2 461 21 74
Spletna stran: www.astraea.si
Direktor: Danijela Uršič od 15. 1. 2024, Daniela Kožuh do 14. 1. 2024
LIDO 777, igre na srečo in gostinstvo, d. o. o.
Naslov: Slovenska cesta 16, 1000 Ljubljana, Slovenija
E-pošta: info@casino-rio.si
Direktor: Aljoša Studen
Casino Lent, turizem in storitve, d. o. o.
Naslov: Dunajska cesta 63, 1000 Ljubljana
E-pošta: info@kd-group.si
Direktor: Aljoša Studen
1.12.4 E - mobilnost
V letu 2025 je družba KD Group pridobila 100 % delež v družbi Etrel d. o. o.
Etrel je ponudnik celovitih rešitev za e-mobilnost, pionir interaktivnega polnjenja INCH za električna vozila in OCEAN, celovite
programske platforme za upravljanje omrežja za polnjenje električnih vozil. Etrelove inovativne in trajnostne rešitve za polnjenje
pomagajo pospeševati električno mobilnost v več kot 40 državah po svetu. Etrelova vizija je soustvarjati pogoje za osebni
prevoz, ki ga poganja čista energija brez fosilnih goriv. To je mogoče doseči le s pametno in upravljano polnilno infrastrukturo,
ki na eni strani gradi zaupanje uporabnikov, na drugi pa sodeluje z omrežjem.
V oktobru 2025 se je dejavnost razvoja naprednih programskih rešitev za upravljanje polnilne infrastrukture prenesla na
novoustanovljeno družbo Ocean EV Charging.
KD
LETNO POROČILO 2025
36
Podatki o odvisnih družbah
Etrel, svetovanje in druge storitve, d. o. o.
Naslov: Cesta ob Bregu 6, 1291 Škofljica, Slovenija
E-pošta: info@etrel.com
Direktor: Lovrenc Švegl
Ocean EV Charging d. o. o.
Naslov: Cesta ob Bregu 6, 1291 Škofljica, Slovenija
E-pošta: info@oceanevcharging.com
Direktor: Rok Poteko
1.13 RAZISKAVE IN RAZVOJ
Aktivnosti na področju raziskav in razvoja se v skupini ne izvajajo.
KD
LETNO POROČILO 2025
37
1.14 UPRAVLJANJE TVEGANJ IN NOTRANJA REVIZIJA
Upravljanje tveganj predstavlja pomemben vidik poslovanja družbe KD in Skupine KD. Učinkovit proces upravljanja tveganj
pomaga družbi in skupini pri uresničevanju strateških ciljev in izpolnjevanju njunega poslanstva. Upravljanje tveganj je
vključeno v celoten poslovni proces družbe in usklajeno s strategijo družbe in skupine. Družba s celovito obravnavo in
obvladovanjem tveganj, ki jim je izpostavljena pri izvajanju svoje dejavnosti, izboljšuje svoje korporativno upravljanje v korist
vseh svojih deležnikov, delničarjev, vlagateljev, strank in zaposlencev.
Upravljanje tveganj vodstvo skupine razume kot prvo linijo obrambe v družbi oziroma v skupini ter kot način, da se prepreči
nastanek razmer, ki bi lahko ogrozile obstoj skupine. Pri tem kapital družbe dopolnjuje obvladovanje tveganj v smislu
zagotavljanja izpolnjevanja obveznosti skupine tudi ob zanjo neugodnih izrednih dogodkih. Obvladovanje tveganj je eden
osrednjih delov strateškega upravljanja skupine.
Družba in skupina za doseganje navedenih ciljev vzpostavljata upravljanje tveganj skladno z zakonodajo in ob upoštevanju
dobre poslovne prakse, kar zahteva sistematičen pristop k upravljanju tveganj na vseh področjih in ravneh delovanja družbe
in skupine, kar nam omogoča prepoznavanje in ocenjevanje tveganj, njihovo obvladovanje z ustreznimi ukrepi in spremljanje.
1.14.1 Upravljanje tveganj na ravni Skupine KD
Sistem upravljanja tveganj na ravni Skupine KD je prilagojen strukturi, naravi, obsegu ter kompleksnosti in tveganosti poslov,
s katerimi se skupina ukvarja. Upoštevati mora razlike v tveganjih, s katerimi se pri poslovanju soočajo posamezne družbe,
posebnosti posameznega podjetja, poslovnega okolja in učinke tveganj posamezne članice na druge članice in celotno
skupino. Skupina posveča posebno pozornost pri tem koncentraciji tveganj in njihovi ustrezni razpršitvi.
Upravni odbor upravlja tveganja, prisotna v posameznih družbah v Skupini KD in na ravni skupine kot celote. V skladu s svojimi
zakonskimi in statutarnimi pristojnostmi sprejema letni poslovni načrt, ki vključuje srednjeročni pogled na poslovanje družbe in
skupine, v nadaljevanju pa redno spremlja in nadzira poslovanje družbe. V poslovnem načrtu vsako leto postavi smernice
glede razmerja med tveganji, donosi in kapitalom, med letom pa izvaja redne kontrole in postavlja smernice za izvajanje
poslovnih politik in strategij za posamezne družbe v skupini. Obravnava poročila vodstva o tekočem poslovanju in dejavnostih
družbe, seznanja se s pomembnimi poslovnimi dogodki, spremlja delo vodstva in preverja uresničevanje sprejetih sklepov.
Največ pozornosti nameni strokovnemu nadzoru poslovanja in uresničevanju strateških odločitev družbe in Skupine KD ter
spremljanju poslovanja družbe KD in odvisnih družb Skupine KD. Posamezne družbe v skupini so vzpostavile sistem
poročanja, ki omogoča redno nadzorovanje tveganj, ki so jim izpostavljene, in spremljanje uresničevanja s planom zadanih
ciljev poslovanja.
Revizijska komisija podpira upravni odbor pri izpolnjevanju njegove vsestranske odgovornosti za nadziranje vodenja poslov
družbe in njenih odvisnih družb, kamor spadajo tudi računovodski poročevalski sistem, sistem notranjih kontrol, revizijski
procesi in procesi, s katerimi družba nadzira skladnost z zakoni, predpisi in internimi splošnimi akti ter etičnimi usmeritvami
oziroma kodeksi ravnanja. Revizijska komisija je strokovno delovno jedro upravnega odbora za področja, za katera je
zadolžena. Svoje strokovne predloge posreduje upravnemu odboru, mu poroča o svojih ugotovitvah in odgovarja za svoje
delo.
Posle vodi izvršni direktor v skladu z letnim planom in na podlagi pooblastil upravnega odbora, statuta ter odgovarja za
zakonitost delovanja družbe.
Sistem upravljanja tveganj zajema najmanj naslednja najpomembnejša področja tveganj:
• kapitalska ustreznost,
• upravljanje sredstev in obveznosti,
• naložbe,
• likvidnost,
• upravljanje tržnih, kreditnih, operativnih, likvidnostnih tveganj in tveganj koncentracije ter vseh drugih tveganj, ki jim
je družba izpostavljena.
KD
LETNO POROČILO 2025
38
Strateška tveganja se nanašajo na dolgoročni razvoj skupine in v tem okviru tudi posameznih družb v skupini. Strateško
tveganje je tveganje nastanka izgube, ki nastane zaradi nepravilnih poslovnih odločitev, neustreznega izvajanja sprejetih
odločitev in premajhne odzivnosti na spremenjeno poslovno okolje. Opredeljena vizija in strategija skupine in njenih
posameznih družb ter izvajanje in redno preverjanje ustreznosti družb so mehanizem, prek katerega se ta tveganja upravljajo.
Sprejemanje investicijskih odločitev glede investiranja v posamezna področja oziroma dejavnosti so ključnega strateškega
pomena. Sistem vodenja in upravljanja je prilagojen in usmerjen k doseganju razvoja in rasti posameznih področij ter doseganju
zahtevane donosnosti.
Skupina je izpostavljena predvsem finančnim tveganjem. Finančna tveganja so tveganja, da pritoki zaradi tržnih sprememb
na trgu kapitala in denarja ter poslovanja in bonitet komitentov in izdajateljev finančnih instrumentov ne bodo zadostovali za
kritje odtokov. Najpomembnejše sestavine tega tveganja so tveganje spremembe obrestne mere, tveganje spremembe tečajev
vrednostnih papirjev ter valutno in kreditno tveganje. Namen procesa obvladovanja finančnih tveganj sta predvsem stabilnost
poslovanja in zmanjšanje izpostavljenosti posameznim tveganjem na sprejemljivo raven.
Tržno tveganje je tveganje nastanka izgube ali neugodne spremembe v finančnem položaju družbe, ki nastane zaradi nihanj
v višini in spremenljivosti tržnih cen sredstev, obveznosti in finančnih instrumentov. Tveganje se uravnava z ustrezno
razpršenostjo kratkoročnih in dolgoročnih naložb. Tveganja pri sredstvih v upravljanju so opredeljena z naložbeno politiko
portfelja, kjer so natančno opredeljene izpostavljenosti po vrstah, tržnosti, boniteti, likvidnosti, valuti in maksimalni
izpostavljenosti do posamične naložbe. S portfeljem si družba želi zagotavljati visoko likvidnost in manjši poudarek je na
donosu naložb. Z naložbami v borzni portfelj in druge portfeljske naložbe si družba zagotavlja donosnost in obenem visoko
likvidnost. S strateškimi naložbami družba zasleduje predvsem povečanje vrednosti naložb.
Kreditno tveganje je tveganje izgube ali neugodne spremembe v finančnem položaju družbe zaradi nihanj v kreditnem
položaju izdajateljev vrednostnih papirjev, nasprotnih strank in morebitnih dolžnikov, ki so jim izpostavljene družbe v obliki
tveganja neplačila nasprotne stranke, tveganja spremembe kreditnega pribitka in tveganja koncentracije tržnega tveganja.
Likvidnostno tveganje je tveganje družbe, da ne more unovčiti naložb in drugih sredstev za poravnavo svojih finančnih
obveznosti, ko te zapadejo. Likvidnostno tveganje se obvladuje z rednim uravnavanjem in načrtovanjem denarnih tokov preko
zagotavljanja ustrezne ročnosti in razpršitve finančnih sredstev in obveznosti.
Operativno tveganje je tveganje izgube družbe zaradi neprimernega ali neuspešnega izvajanja notranjih procesov, ravnanja
ljudi ali delovanja sistemov ali zaradi zunanjih dogodkov. Kadrovsko tveganje se uravnava s planom in ustrezno kadrovsko
strukturo. Za uravnavanje IT tveganja je družba najela zunanjega usposobljenega izvajalca. Zaradi vpliva epidemije COVID-
19 skupina z namenom varovanja zdravja zaposlenih in drugih deležnikov skrbi za spoštovanje vseh varnostnih in preventivnih
ukrepov za zaščito pred okužbami.
Pri tveganju upravljanja kapitala je prvi cilj zagotavljanje zadostne in primerne kapitalske ustreznosti družbe in skupine.
1.14.2 Proces upravljanja tveganj
Proces upravljanja tveganj v družbi in skupini ima jasno določene pristojnosti, odgovornosti in pooblastila. Upravljanje tveganj
je ugotavljanje, merjenje oziroma ocenjevanje, obvladovanje in spremljanje tveganj na vseh ravneh, vključno s poročanjem o
tveganjih, ki jim je ali bi jim lahko bila družba oziroma skupina izpostavljena pri svojem poslovanju.
Ukrepi za upravljanje tveganj in postopki za izvajanje in spremljanje izvajanja teh ukrepov so določeni za vsako vrsto tveganja,
ki jim je skupina izpostavljena pri posameznih vrstah poslov, ki jih opravlja, in za tveganja, ki jim je izpostavljena pri vseh poslih,
ki jih opravlja.
Proces upravljanja tveganj vsebuje naslednje ključne korake:
• ugotavljanje – prepoznavanje tveganj, ki obsega celovito in pravočasno prepoznavanje tveganj, katerim je oziroma
bi jim lahko bila izpostavljena Skupina, in analizo vzrokov za njihov nastanek;
• merjenje oziroma ocenjevanje tveganj, ki obsega izdelavo kvantitativnih in/ali kvalitativnih ocen za merljiva in/ali
nemerljiva tveganja, ki so bila prepoznana v postopku ugotavljanja tveganj;
• obvladovanje tveganj, ki obsega postopek izbire in uvedbe ukrepov za zniževanje tveganj;
KD
LETNO POROČILO 2025
39
• spremljanje tveganj, ki obsega pravila glede odgovornosti, pogostosti in načina spremljanja tveganj;
• poročanje o tveganjih, ki obsega vsebino rednih in izrednih poročil ter pogostost poročanja.
1.14.3 Povezanost sistema upravljanja tveganj s poslovno strategijo Skupine KD
Upravljanje tveganj se začne s strategijo skupine, kot pri vseh drugih dejavnostih, ki so povezane s poslovanjem. Po
oblikovanju strategije se vzpostavijo nadzorni mehanizmi, ki omogočajo, da se strategija izvaja tako, da lahko vsi timi optimalno
izvajajo ključne dejavnike vrednosti in učinkovito upravljajo tveganja, ki nastanejo pri teh dejavnikih.
Povezanost strategije poslovanja skupine s sistemom upravljanja tveganj
Temeljni koncept strategije upravljanja tveganj je na podlagi strategije poslovanja in upravljanja kapitala (zmogljivosti tveganj)
določiti ustrezen apetit po tveganjih, vključno s toleranco do najpomembnejših tveganj.
Apetit po tveganjih predstavlja na ravni podjetja skupni znesek tveganja, ki ga je skupina pripravljena sprejeti pri uresničevanju
svojega poslanstva in vizije, poslovnih in strateških ciljev.
Dopustne meje tveganja predstavljajo največje tveganje, ki ga je skupina pripravljena sprejeti glede na vsako kategorijo
tveganja za doseganje poslovnih in strateških ciljev, tako da družba kumulativno deluje v okviru opredeljenega apetita po
tveganju. Operativni limiti se nanašajo na vsakodnevne poslovne odločitve.
1.14.4 Notranja revizija
Obvladujoča družba in njene odvisne družbe nimajo vzpostavljene službe za notranjo revizijo.
KD
LETNO POROČILO 2025
40
1.15 ZAPOSLENI IN TRAJNOSTNI RAZVOJ
1.15.1 Zaposleni
V Skupini KD smo s svojim delovanjem v storitveni panogi močno odvisni od zadovoljstva, zavzetosti in motiviranosti naših
zaposlenih, ker le tako lahko zadovoljimo želje in potrebe naših deležnikov – strank, poslovnih partnerjev in posledično
lastnikov.
Število in izobrazbena struktura zaposlenih v družbi KD in Skupini KD
V Skupini KD je bilo na 31. 12. 2025, ob upoštevanju deleža zaposlitve v posamezni družbi, 208 zaposlenih, medtem ko je bilo
konec leta 2024 število zaposlenih 77. Število zaposlenih se je povečalo zaradi družbe Etrel in OCEAN EV Charging, ki sta v
letu 2025 vstopili v Skupino KD.
Zaposleni po družbah
31. 12. 2025
31. 12. 2024
Indeks
31. 12. 2025/
31. 12. 2024
FTE *
delež v %
FTE *
delež v %
Finančno poslovanje
KD d. d., Ljubljana
1
0,5 %
1
1,3 %
100
KD Group d. d., Ljubljana
20
9,6 %
22
28,6 %
91
Nepremičnine
/
/
/
/
/
Šumijev Kvart d. o. o., Ljubljana
/
/
/
/
/
Gradnje inženiring d. o. o., Ljubljana
/
/
/
/
/
Projektor d. o. o., Maribor
15
7,2 %
14
18,2 %
107
Fontes Group d. o. o., Beograd
/
/
/
/
/
Igralništvo
Onisac d. o. o., Ljubljana
18
8,7 %
18
23,4 %
100
Astraea d. o. o., Sežana
23
11,1 %
22
28,6 %
105
Lido 777 d. o. o., Ljubljana
/
/
/
/
/
Casino Lent d. o. o., Ljubljana
/
/
/
/
/
KD Priložnost d. o. o., Ljubljana
/
/
/
/
/
E-mobilnost
Etrel d. o. o., Škofljica
90
43,3 %
/
/
/
Ocean EV Charging d. o. o., Škofljica
41
19,7 %
/
/
/
Skupina KD
208
100,0 %
77
100,0 %
270,1
* FTE – število zaposlenih glede na delež zaposlitve v posamezni družbi.
Izobrazbena struktura zaposlenih v Skupini KD 31. 12. 2025 v primerjavi z 31. 12. 2024
9,1
45,5
10,4
29,9
5,2
5,3
36,5
12,0
43,3
2,9
0,0 10,0 20,0 30,0 40,0 50,0 60,0
Osnovna šola, poklicna šola
Srednja šola
Višja šola
Visoka šola oz. fakulteta
Magisterij in doktorat
Delež zaposlenih (v %)
Izobrazbene kategorije
31.12.2025
31.12.2024
KD
LETNO POROČILO 2025
41
Izobraževanje in razvoj zaposlenih
Družba in skupina zaposlenim omogoča najboljše možnosti za razvoj kompetenc in nenehno osebno rast, večjo kreativnost in
smisel za timsko delo, sposobnost prilagajanja tržnim spremembam in lažje sprejemanje poslovnih odločitev. Razvoj
zaposlenih razumemo kot prepoznavno vrednoto naše družbe.
Zavedamo se, da so samo usposobljeni in izobraženi zaposleni ključ do uspeha. Zato vlagamo v razvoj zaposlenih in s tem
ohranjamo oziroma povečujemo trende rasti in mislimo na prihodnost. Za dolgoročni uspeh je nujno potrebno kakovostno
načrtovanje izobraževanj, pri čemer smo lahko uspešni le v primeru, da razpolagamo s podatki katera znanja naši zaposleni
že imajo, hkrati pa upoštevamo njihove motive, interese in potrebe. Z zbranimi informacijami dobimo vpogled v področja, kjer
so primanjkljaji. Z natančnim načrtovanjem, izvajanjem in tudi nadzorovanjem pa poskrbimo za osebnostni, strokovni in delovni
razvoj naših zaposlenih.
Zaposleni največ specifičnih znanj pridobijo v okviru delovnega mesta, hkrati pa se jim omogoči tudi udeležba na zunanjih
predavanjih (izpopolnjevanja ali usposabljanja), s pomočjo katerih svoja znanja bodisi osvojijo ali nadgradijo. Večina
izobraževanj je praktično naravnanih in usmerjena v to, da se lahko pridobljena znanja takoj prenesejo v vsakodnevno
delovanje. V družbi in skupini omogočamo zaposlenim tudi obnavljanje različnih licenc ter podpiramo timsko delo.
Skrb za zaposlene, varstvo in zdravje pri delu, socialna varnost
Ker želimo, da so naši zaposleni strokovni, izobraženi in visoko motivirani, veliko pozornosti usmerjamo v izobraževanje, kot
tudi skrbi, da zaposleni svoje delo opravljajo varno. Prizadevamo si za izboljšanje delovnih pogojev, prisluhnemo potrebam
zaposlenih in skrbimo za njihovo motiviranosti znotraj poslovnega okolja.
Zaposlenim smo tudi leta 2025 zagotavljali varno delo v zdravem delovnem okolju. Skrbimo, da izvajamo vse potrebne ukrepe
za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu, glede preprečevanja nevarnosti in tveganja pri delu, obveščanja in usposabljanja
delavcev, dajanja navodil, ustrezne organiziranosti ter zagotavljanja potrebnih materialnih sredstev v skladu z Izjavo o varnosti
z oceno tveganja. Vsa delovna opravila organizacijsko in z ustreznimi tehničnimi sredstvi urejamo na način, da ne bi prišlo do
možnosti ogrožanja varnosti in zdravja zaposlenih.
V skupini redno skrbimo za zdravje in dobro počutje zaposlenih skladno z zakonodajo s področja varnosti in zdravja pri delu.
Tako na podlagi Zdravstvenega dela ocene tveganja vse zaposlene napotujemo na obsežne zdravstvene preglede, ter s
pomočjo zunanjih izvajalcev organiziramo usposabljanja za varstvo pri delu in požarno varstvo. Ravno tako je poskrbljeno za
ustrezno usposabljanje iz prve pomoči.
Pozitivno klimo smo spodbujali tudi s pomočjo različnih ukrepov in aktivnosti s področja promocije zdravja. Posvečali smo se
krepitvi sposobnosti in pridobivanju veščin za preventivno ukrepanje, zdravo prehranjevanje, spodbujanje gibanja in aktivnega
življenja, ozaveščanju in pomoči pri obvladovanju negativnih dejavnikov stresa ter tehnikam za krepitev dobrih odnosov na
delovnem mestu. Zaposleni so bili povabljeni na različne delavnice (v živo in online). Povabljeni so bili k vsakodnevnemu
aktivnemu odmoru, ki odpravlja težave s sedečim delom, online so lahko dostopali do različnih vadb, ravno tako pa so bili
povabljeni k branju različnih člankov.
Ponosni smo, da se v organizirane oblike promocije zdravja vključuje vedno večje število zaposlenih. To gre pripisati
atraktivnosti vsebin in povečanju zavedanja zaposlenih o pomembnosti zdravega načina življenja. To se dokazano kaže tako
v večjem zadovoljstvu zaposlenih in s tem večji produktivnosti pri delu, kot tudi v zmanjševanju poškodb in zdravstvenih okvar,
ki imajo za posledico zdravstveno nezmožnost zaposlenega za delo.
Skupina spodbuja športno dejavnost. Zaposleni imajo tri krat tedensko možnost udeležbe na vadbi (skupinska vadba in joga),
ki se izvaja poslovni stavbi, kjer se nahaja sedež družbe. Pomembno je tudi aktivno druženje zaposlenih zunaj delovnega
časa, saj s tem prispeva k bolj zdravemu načinu življenja zaposlenih in pomaga ustvariti pozitivno klimo tudi med delovnim
procesom. Vse skupaj pripomore k boljšemu počutju in ohranjanju aktivnega življenjskega sloga.
Za utrjevanje dobrih medsebojnih odnosov v skupini smo v letu 2025 organizirali druženja zaposlenih.
Na področju socialne varnosti zaposlenim nudimo možnost vključitve v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki ga je
delodajalec sklenil oziroma ga sofinancira za svoje zaposlene.
Skupina KD zaposluje invalide, pri čemer nobena invalidnost ni posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni nastale pri
delodajalcu. S preventivnimi ukrepi se trudimo preprečiti nastanek novih omejitev iz naslova invalidnosti. Poleg preventivne in
KD
LETNO POROČILO 2025
42
kurativne skrbi za njihovo zdravje hkrati zagotavljamo, da lahko svoje delo nadaljujejo na delovnih mestih, ki ustrezajo njihovim
omejitvam.
1.15.2 Trajnostni razvoj
Družbena odgovornost
Skupina KD je dejaven partner, ki aktivno podpira, soustvarja in izboljšuje okolje, v katerem deluje in posluje. Delovanje je
usmerjeno v skrb za zaposlene in zagotavljanje njihovega primernega ter varnega delovnega okolja, ob čemer upoštevamo /
spoštujemo mednarodne in domače standarde s področja dela in človekovih pravic. V varnem, prijetnem in stimulativnem
delovnem okolju naši zaposleni s pomočjo spodbujanja k sodelovanju in povezovanju razvijajo sebe in podjetniške ideje.
Do kupcev in dobaviteljev imamo pošten odnos, ker je to temeljna podlaga za dobro dolgoročno sodelovanje. Hkrati imamo
jasno začrtan skrben odnos do narave in okolja, v katerem delujemo.
Zaposleni
V Skupini KD si prizadevamo, da svojim zaposlenim zagotavljamo spodbudno delovno okolje in omogočamo njihov strokovni
razvoj. Zaposleni so spodbujeni k sodelovanju in povezovanju, s čimer se pripomore k razvoju inovativnih idej in napredovanja.
Ker se zavedamo pomembnosti neformalnih druženj, Skupina KD organizira in podpira tudi slednja. Tako imamo srečanje vseh
zaposlenih. Zunaj delovnega časa se zaposleni lahko udeležujejo najrazličnejših oblik rekreacije in športnih prireditev, kar
imamo urejeno preko zunanjega športnega društva.
V Skupini KD zaposlenim zagotavljamo varno delo v zdravem delovnem okolju in ob pozitivnih medsebojnih odnosih. Temu
so namenjene tudi športne aktivnosti, druženja na letnih srečanjih, preventivni zdravstveni pregledi zaposlenih ter kolektivna
nezgodna in prostovoljna dodatna pokojninska zavarovanja, ki jih družba (so)financira zaposlenim.
Naravno okolje
Pri svojem vsakodnevnem delovanju zaposleni ravnamo odgovorno: varčujemo z električno energijo in ločujemo odpadke.
Ena izmed osrednjih dejavnosti družb Skupine KD je tudi izgradnja nepremičnin in s tem povezane dejavnosti. Večji del
dejavnosti s tega področja predstavljajo nepremičninski projekti. Izgradnja stavb je neposredno povezana z okoljskimi vplivi,
česar se v Skupini zavedamo in pri svojem delovanju ravnamo odgovorno. Pri realizaciji svojih projektov upoštevamo vso
veljavno zakonodajo z gradbenega področja in področja energetske učinkovitosti - EU direktive, uredbe in ostale pravno
zavezujoče dokumente, načela trajnostnega razvoja (uporaba obnovljivih virov, napredni energetski sistemi, uporaba
kakovostnih materialov,...) in uporabljamo sodobne tehnologije ter materiale, ki so okolju prijaznejši.
Družbeno okolje
V družbeno okolje se aktivno vključujemo predvsem s sponzorstvi in donatorstvom, s katerimi izkazujemo jasno povezanost s
korporativnimi vrednotami – zaupanjem, rastjo, spoštovanjem, odličnostjo in podporo. Zaposleni v Skupini KD se že
tradicionalno redno udeležujejo krvodajalskih akcij.
Izobraževanje
V Skupini KD se zavedamo, kako pomembno je, da so naši zaposleni ustrezno izobraženi in usposobljeni, zato jim omogočamo
različna izobraževanja ter obnavljanja licenc.
Šport
S podpiranjem različnih športnih dejavnosti želimo razširiti idejo o aktivnem in družabnem preživljanju prostega časa.
Humanitarna dejavnost
V Skupini KD se zavedamo, kako lahko življenjske stiske prizadenejo posameznike, zato podpiramo različne humanitarne
akcije. Sodelujemo tako s posamezniki, kot tudi društvi. Ravno tako podpiramo in organiziramo krvodajalske akcije, ki se jih
udeležuje vse več zaposlenih.
AS Fundacija nadaljuje svoje temeljno poslanstvo že od leta 1995 (takrat še kot Ajda, kasneje kot KD Fundacija) in z
dodeljevanjem finančne pomoči podpira pri študiju talentirane mlade posameznike na različnih področjih, predvsem glasbe in
umetnosti. V letu 2025 bomo pripravili razpis, ki bo naslovljen na mlade talentirane posameznike, katerim bomo finančno
pomagali pri njihovem študiju. V primeru morebitnih naravnih in drugih nesreč se bomo odzvali in pomagali pri reševanju stisk
prizadetih.
KD
LETNO POROČILO 2025
43
2 RAČUNOVODSKO POROČILO SKUPINE KD
2.1 IZJAVA O ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA
Člani upravnega odbora družbe KD d. d., Ljubljana v skladu s 60. a členom Zakona o gospodarskih družbah zagotavljajo, da
je letno poročilo Skupine KD za leto 2025, vključno z izjavo o upravljanju, sestavljeno in objavljeno v skladu z Zakonom o
gospodarskih družbah, Zakonom o trgu finančnih instrumentov ter Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih
je sprejela Evropska unija.
Upravni odbor družbe KD d. d. je sprejel konsolidirane izkaze in letno poročilo Skupine KD 23. 3. 2026.
Upravni odbor družbe:
• potrjuje računovodske izkaze Skupine KD in uporabljene računovodske usmeritve ter pojasnila k računovodskim
izkazom;
• izjavlja, da so računovodski izkazi Skupine KD pripravljeni ob predpostavki nadaljevanja poslovanja v prihodnosti,
da se izbrane računovodske usmeritve dosledno uporabljajo in da so razkrite morebitne spremembe le-teh;
• je odgovoren za ukrepe za preprečevanje in odkrivanje prevar ter nepravilnosti ter za zagotavljanje ohranjanja
vrednosti premoženja Skupine KD.
Člani upravnega odbora družbe KD d. d., izjavljajo:
• da je računovodsko poročilo Skupine KD za leto 2025 sestavljeno v skladu z Mednarodnimi standardi
računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija, ustreznim okvirom računovodskega poročanja ter da
daje resničen in pošten prikaz sredstev in obveznosti, finančnega položaja in poslovnega izida Skupine KD;
• da poslovno poročilo Skupine KD za leto 2025 vključuje pošten prikaz razvoja in izidov poslovanja družbe, finančnega
položaja, vključno z opisom bistvenih vrst tveganj, ki jim je Skupina KD izpostavljena.
Ljubljana, 23. 3. 2026
Milan Kneževič Aleksander Sekavčnik
predsednik upravnega odbora član upravnega odbora, izvršni direktor
Tomaž Butina
namestnik predsednika upravnega odbora
Matija Gantar
član upravnega odbora
mag. Katarina Valentinčič Istenič
članica upravnega odbora
KD
LETNO POROČILO 2025
44
2.2 POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA
KD
LETNO POROČILO 2025
51
2.3 KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI
2.3.1 Konsolidirani izkaz finančnega položaja na dan 31. 12. 2025
(v 000 EUR)
Pojasnilo
31. 12. 2025
31. 12. 2024
SREDSTVA
Neopredmetena sredstva
2.8.1.
Opredmetena osnovna sredstva
2.8.2.
Naložbene nepremičnine
2.8.3.
Finančne naložbe v pridruženih družbah
2.8.4.
Odložene terjatve za davek
2.9.16.
Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti
2.8.5.
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa
2.8.6.
Finančna sredstva v posesti za trgovanje
2.8.7.
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti
2.8.8.
Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti
za trgovanje
2.8.9.
Zaloge
2.8.10.
Druga sredstva
2.8.11.
Terjatve za odmerjeni davek
2.9.16.
Poslovne terjatve
2.8.12.
Denar in denarni ustrezniki
2.8.13.
SREDSTVA
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
Kapital
Kapital, ki pripada večinskim lastnikom
Osnovni kapital
2.8.14.
Kapitalske rezerve
2.8.15.
Rezerve iz dobička
2.8.16.
Prevedbena rezerva
2.8.17.
(843 )
(837 )
Rezerve, nastale zaradi prevrednotenja po pošteni vrednosti
2.8.18.
Zadržani dobički
2.8.19.
Obveznosti
Rezervacije
2.8.20.
Finančne obveznosti
2.8.21.
Odložene obveznosti za davek
2.9.16.
Obveznosti za odmerjeni davek
2.9.16.
Poslovne obveznosti
2.8.22.
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del konsolidiranih računovodskih izkazov.
KD
LETNO POROČILO 2025
52
2.3.2 Konsolidirani izkaz poslovnega izida za leto, končano 31. 12. 2025
(v 000 EUR)
Pojasnilo
1. 1. - 31. 12.
2025
1. 1. - 31. 12.
2024
Čisti prihodki od prodaje
2.9.1.
Drugi prihodki iz poslovanja
2.9.2.
Čisti dobički / (izgube) iz finančnih sredstev v posesti za trgovanje
2.9.3.
Čisti dobički / (izgube) iz drugih finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti
preko poslovnega izida
2.9.4.
Prihodki iz dividend
2.9.5.
Odprava oslabitev / oslabitev finančnih sredstev
2.9.6.
(447 )
(341 )
Prihodki iz obresti, pripoznani po efektivni obrestni meri
2.9.7.
Drugi prihodki iz obresti in podobni prihodki
2.9.7.
Odhodki za obresti in podobni odhodki
2.9.7.
(231 )
(240 )
Deleži v poslovnem izidu pridruženih družb
2.9.8.
Odprava oslabitev / (oslabitev) finančnih naložb v pridruženih družbah
2.9.9.
(1.481 )
(847 )
Stroški storitev
2.9.10.
(7.088 )
(5.468 )
Stroški dela
2.9.11.
(9.651 )
(4.143 )
Stroški materiala in blaga
2.9.12.
(5.630 )
(1.355 )
Amortizacija
2.9.13.
(2.270 )
(1.233 )
Prevrednotovalni poslovni odhodki
2.9.14.
(676 )
(438 )
Drugi odhodki
2.9.15.
(3.916 )
(3.619 )
POSLOVNI IZID PRED OBDAVČITVIJO
Davek iz dobička
2.9.16.
(707 )
(372 )
ČISTI POSLOVNI IZID
Čisti poslovni izid, ki pripada:
- lastnikom obvladujoče družbe
Čisti dobiček na delnico, ki pripada lastnikom obvladujoče družbe (v EUR)
Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del konsolidiranih računovodskih izkazov.
KD
LETNO POROČILO 2025
53
2.3.3 Konsolidirani izkaz drugega vseobsegajočega donosa za leto, končano 31. 12. 2025
(v 000 EUR)
Pojasnilo
1. 1. - 31. 12.
2025
1. 1. - 31. 12.
2024
Čisti poslovni izid poslovnega leta
Postavke, ki bodo v kasnejših obdobjih lahko prerazvrščene v poslovni izid
Učinek iz naslova prevrednotenja finančnih sredstev, merjenih po pošteni
vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa
(21 )
Davek
2.9.16.
(99 )
Sprememba presežka iz prevrednotenja na pridruženih družbah
Prevedbena rezerva
(6 )
Drugi vseobsegajoči donos
Drugi vseobsegajoči donos v obdobju
Celotni vseobsegajoči donos poslovnega leta
Celotni vseobsegajoči donos poslovnega leta, ki pripada:
- lastnikom obvladujoče družbe
Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del konsolidiranih računovodskih izkazov.
KD
LETNO POROČILO 2025
54
2.3.4 Konsolidirani izkaz sprememb lastniškega kapitala za leto, končano 31. 12. 2025
Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del konsolidiranih računovodskih izkazov.
(v 000 EUR)
Osnovni
kapital
Kapitalske
rezerve
Rezerve
iz
dobička
–
zakonske
rezerve
Rezerve iz
dobička –
rezerve
za lastne
delnice
Rezerve iz
dobička –
lastne
delnice
Prevedbena
rezerva
Rezerve
zaradi
vrednotenja
po pošteni
vrednosti
Zadržani
dobički
Skupaj
A.2
Stanje 1. 1. 2025
(4.788 )
(837 )
B.1
Spremembe lastniškega kapitala – transakcije z
lastniki
(96 )
(7.437 )
(7.533 )
Nakup lastnih delnic
(96 )
(96 )
Izplačilo dividend
(7.437 )
(7.437 )
B.2
Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega
obdobja
(6 )
Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega
obdobja
Spremembe rezerv, nastalih zaradi vrednotenja
finančnih naložb po pošteni vrednosti
Druge sestavine vseobsegajočega donosa
(6 )
B.3
Spremembe v kapitalu
(96 )
Oblikovanje rezerv za lastne delnice
(96 )
C.
Stanje 31. 12. 2025
(4.884 )
(843 )
(v 000 EUR)
Osnovni
kapital
Kapitalske
rezerve
Rezerve
iz
dobička
–
zakonske
rezerve
Rezerve iz
dobička –
rezerve
za lastne
delnice
Rezerve iz
dobička –
lastne
delnice
Prevedbena
rezerva
Rezerve
zaradi
vrednotenja
po pošteni
vrednosti
Zadržani
dobički
Skupaj
A.2
Stanje 1. 1. 2024
(4.660 )
(843 )
B.1
Spremembe lastniškega kapitala – transakcije z
lastniki
(316 )
(128 )
(5.919 )
(6.363 )
Nakup lastnih delnic
(128 )
(128 )
Izplačilo dividend
(5.919 )
(5.919 )
Odkup neobvladujočega deleža
(316 )
(316 )
B.2
Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega
obdobja
Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega
obdobja
Spremembe rezerv, nastalih zaradi vrednotenja
finančnih naložb po pošteni vrednosti
(13 )
(13 )
Druge sestavine vseobsegajočega donosa
B.3
Spremembe v kapitalu
(128 )
Oblikovanje rezerv za lastne delnice
(128 )
C.
Stanje 31. 12. 2024
(4.788 )
(837 )
KD
LETNO POROČILO 2025
55
KD
LETNO POROČILO 2025
56
KD
LETNO POROČILO 2025
57
KD
LETNO POROČILO 2025
58
KD
LETNO POROČILO 2025
59
KD
LETNO POROČILO 2025
60
KD
LETNO POROČILO 2025
61
KD
LETNO POROČILO 2025
62
KD
LETNO POROČILO 2025
63
KD
LETNO POROČILO 2025
64
KD
LETNO POROČILO 2025
65
KD
LETNO POROČILO 2025
66
KD
LETNO POROČILO 2025
67
KD
LETNO POROČILO 2025
68
KD
LETNO POROČILO 2025
69
KD
LETNO POROČILO 2025
70
KD
LETNO POROČILO 2025
71
KD
LETNO POROČILO 2025
72
KD
LETNO POROČILO 2025
73
nivo 2
KD
LETNO POROČILO 2025
74
KD
LETNO POROČILO 2025
75
KD
LETNO POROČILO 2025
76
KD
LETNO POROČILO 2025
77
KD
LETNO POROČILO 2025
78
KD
LETNO POROČILO 2025
79
KD
LETNO POROČILO 2025
80
KD
LETNO POROČILO 2025
81
KD
LETNO POROČILO 2025
82
KD
LETNO POROČILO 2025
83
KD
LETNO POROČILO 2025
84
KD
LETNO POROČILO 2025
85
KD
LETNO POROČILO 2025
86
KD
LETNO POROČILO 2025
87
KD
LETNO POROČILO 2025
88
KD
LETNO POROČILO 2025
89
KD
LETNO POROČILO 2025
90
KD
LETNO POROČILO 2025
91
KD
LETNO POROČILO 2025
92
KD
LETNO POROČILO 2025
93
KD
LETNO POROČILO 2025
94
KD
LETNO POROČILO 2025
95
KD
LETNO POROČILO 2025
96
KD
LETNO POROČILO 2025
97
KD
LETNO POROČILO 2025
98
KD
LETNO POROČILO 2025
99
KD
LETNO POROČILO 2025
100
2.9 POJASNILA K POSAMEZNIM POSTAVKAM IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA
KD
LETNO POROČILO 2025
101
KD
LETNO POROČILO 2025
102
KD
LETNO POROČILO 2025
103
KD
LETNO POROČILO 2025
104
KD
LETNO POROČILO 2025
105
KD
LETNO POROČILO 2025
106
2.9.19 Dodatna pojasnila v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, ki jih MSRP ne zahtevajo
KD
LETNO POROČILO 2025
107
Izobrazbena struktura zaposlenih v Skupini KD 31. 12. 2025 v primerjavi z 31. 12. 2024
9,1
45,5
10,4
29,9
5,2
5,3
36,5
12,0
43,3
2,9
0,0 10,0 20,0 30,0 40,0 50,0 60,0
Osnovna šola, poklicna šola
Srednja šola
Višja šola
Visoka šola oz. fakulteta
Magisterij in doktorat
Delež zaposlenih (v %)
Izobrazbene kategorije
31.12.2025
31.12.2024
KD
LETNO POROČILO 2025
108
KD
LETNO POROČILO 2025
109
3 RAČUNOVODSKO POROČILO KD D. D.
3.1 POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA
KD
LETNO POROČILO 2025
114
3.2 RAČUNOVODSKI IZKAZI
3.2.1 Bilanca stanja na dan 31. 12. 2025
(v 000 EUR)
Pojasnilo
31. 12. 2025
31. 12. 2024
SREDSTVA
A. Dolgoročna sredstva
58.577
58.577
I. Dolgoročne finančne naložbe
3.5.1.
58.577
58.577
1. Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil
58.577
58.577
Delnice in deleži v družbah v skupini
58.577
58.577
II. Odložene terjatve za davek
3.5.6.
-
-
B. Kratkoročna sredstva
431
72
I. Kratkoročne finančne naložbe
-
-
1. Kratkoročna posojila
-
-
II. Kratkoročne poslovne terjatve
-
-
1. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih
-
-
III. Denarna sredstva
3.5.2.
431
72
C. Kratkoročne aktivne časovne razmejitve
-
-
SKUPAJ SREDSTVA
59.008
58.649
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
A. Kapital
3.5.3.
58.944
58.613
I. Vpoklicani kapital
1.304
1.304
1. Osnovni kapital
1.304
1.304
II. Kapitalske rezerve
19.229
19.229
III. Rezerve iz dobička
244
148
1. Zakonske rezerve
19
19
2. Rezerve za lastne delnice
4.885
4.789
3. Lastne delnice
(4.660)
(4.660)
IV. Preneseni čisti poslovni izid
30.399
36.017
V. Čisti poslovni izid poslovnega leta
7.768
1.915
Č. Kratkoročne obveznosti
36
19
I. Kratkoročne poslovne obveznosti
3.5.4.
36
19
1. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev
13
14
2. Druge kratkoročne poslovne obveznosti
23
5
D. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve
3.5.5.
28
17
SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
59.008
58.649
Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov.
KD
LETNO POROČILO 2025
115
3.2.2 Izkaz poslovnega izida za leto, končano 31. 12. 2025
(v 000 EUR)
Pojasnilo
1. 1. - 31. 12.
2025
1. 1. - 31. 12.
2024
1. Čisti prihodki od prodaje
-
-
2. Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki)
30
-
POSLOVNI PRIHODKI
30
-
3. Stroški blaga, materiala in storitev
(170)
(188)
Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala
-
-
Stroški storitev
(170)
(188)
4. Stroški dela
(100)
(99)
Stroški plač
(45)
(45)
Stroški socialnih zavarovanj
(8)
(8)
Drugi stroški dela
(47)
(46)
5. Odpisi
-
-
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih in opredmetenih sredstvih
-
-
POSLOVNI ODHODKI
3.5.7.
(270)
(287)
6. Finančni prihodki iz deležev
8.026
2.201
Finančni prihodki iz deležev v družbah v skupini
8.026
2.201
7. Finančni prihodki iz danih posojil
-
1
Finančni prihodki iz posojil, danih drugim
-
1
FINANČNI PRIHODKI
3.5.8.
8.026
2.202
8. Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb
-
-
9. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti
-
-
Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti
-
-
10. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti
-
-
Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti
-
-
FINANČNI ODHODKI
-
-
11. Drugi prihodki
-
-
12. Drugi odhodki
-
-
POSLOVNI IZID PRED DAVKI
7.786
1.915
13. Davek iz dobička
3.5.9.
(18)
-
14. Odloženi davki
3.5.6.
-
-
ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA
7.768
1.915
Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov.
KD
LETNO POROČILO 2025
116
3.2.3 Izkaz drugega vseobsegajočega donosa za leto, končano 31. 12. 2025
(v 000 EUR)
1. 1. - 31. 12.
2025
1. 1. - 31. 12.
2024
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja
7.768
1.915
Spremembe rezerv, nastalih zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti
-
-
a Bruto
-
-
b Davek
-
-
CELOTNI VSEOBSEGAJOČI DONOS OBRAČUNSKEGA OBDOBJA
7.768
1.915
Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov.
KD
LETNO POROČILO 2025
117
3.2.4 Izkaz gibanja kapitala za leto, končano 31. 12. 2025
Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov.
(v 000 EUR)
Osnovni
kapital
Kapitalske
rezerve
Rezerve iz
dobička –
zakonske
rezerve
Rezerve iz
dobička –
rezerve za
lastne
delnice
Rezerve iz
dobička –
lastne
delnice
Preneseni
čisti izid
Čisti izid
poslovnega
leta
Skupaj
Stanje 1. 1. 2025
1.304
19.229
19
4.789
(4.660)
36.017
1.915
58.613
Spremembe lastniškega kapitala – transakcije z
lastniki
-
-
-
-
-
(7.437)
-
(7.437)
Izplačilo dividend
-
-
-
-
(7.437)
-
(7.437)
Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega
obdobja
-
-
-
-
-
-
7.768
7.768
Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega
obdobja
-
-
-
-
-
-
7.768
7.768
Spremembe v kapitalu
-
-
-
96
-
1.819
(1.915)
-
Razporeditev preostalega dela čistega dobička
-
-
-
-
-
1.915
(1.915)
-
Oblikovanje rezerv za lastne delnice
-
-
-
96
-
(96)
-
-
Stanje 31. 12. 2025
1.304
19.229
19
4.855
(4.660)
30.399
7.768
58.944
(v 000 EUR)
Osnovni
kapital
Kapitalske
rezerve
Rezerve iz
dobička –
zakonske
rezerve
Rezerve iz
dobička –
rezerve za
lastne
delnice
Rezerve iz
dobička –
lastne
delnice
Preneseni
čisti izid
Čisti izid
poslovnega
leta
Skupaj
Stanje 1. 1. 2024
1.304
19.229
19
4.660
(4.660)
42.064
-
61.616
Spremembe lastniškega kapitala – transakcije z
lastniki
-
-
-
-
-
(5.918)
-
(5.918)
Izplačilo dividend
-
-
-
-
-
(5.918)
-
(5.918)
Nakup lastnih delnic
-
-
-
-
-
-
-
-
Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega
obdobja
-
-
-
-
-
1.915
1.915
Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega
obdobja
-
-
-
-
-
1.915
1.915
Spremembe v kapitalu
-
-
-
128
(128)
-
-
Oblikovanje rezerv za lastne delnice
-
-
-
129
-
(129)
-
-
Pokrivanje izgube
-
-
-
-
-
-
-
-
Stanje 31. 12. 2024
1.304
19.229
19
4.789
(4.660)
36.017
1.915
58.613
KD
LETNO POROČILO 2025
118
3.2.5 Izkaz denarnih tokov za leto, končano 31. 12. 2025
(v 000 EUR)
Pojasnilo
1. 1. - 31. 12.
2025
1. 1. - 31. 12.
2024
A. Denarni tokovi pri poslovanju
a) Postavke izkaza poslovnega izida
(258)
(287)
Poslovni prihodki (razen za prevrednotenje) in finančni prihodki iz poslovnih
terjatev
30
-
Poslovni odhodki brez amortizacije (razen za prevrednotenje) in finančni odhodki
iz poslovnih obveznosti
(270)
(287)
Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih
(18)
-
b) Spremembe čistih obratnih sredstev (in časovnih razmejitev, rezervacij
ter odloženih terjatev in obveznosti za davek) poslovnih postavk bilance
stanja
28
20
Začetne manj končne poslovne terjatve
-
20
Začetne manj končne aktivne časovne razmejitve
-
-
Začetne manj končne odložene terjatve za davek
-
-
Končni manj začetni poslovni dolgovi
18
1
Končne manj začetne pasivne časovne razmejitve in rezervacije
10
(1)
c) Pozitivni ali negativni denarni izid poslovanju (a + b)
(230)
(267)
B. Denarni tokovi pri investiranju
a) Prejemki pri investiranju
8.026
2.273
Prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobičku drugih, ki se nanašajo na
investiranje
8.026
2.203
Prejemki od odtujitve finančnih naložb
-
70
b) Izdatki pri investiranju
-
(336)
Izdatki za pridobitev finančnih naložb
3.5.1.
-
(336)
c) Pozitivni ali negativni denarni izid pri investiranju (a + b)
8.026
1.937
C. Denarni tokovi pri financiranju
a) Prejemki pri financiranju
30
-
Prejemki od povečanja finančnih obveznosti
30
-
b) Izdatki pri financiranju
(7.467)
(5.918)
Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje
-
-
Izdatki za odplačila finančnih obveznosti
(30)
-
Izdatki za nakup lastnih delnic
-
-
Izdatki za izplačila dividend in drugih deležev v dobičku
3.5.3.
(7.437)
(5.918)
c) Pozitivni ali negativni denarni izid pri financiranju (a + b)
(7.437)
(5.918)
Č. Končno stanje denarnih sredstev
431
72
Denarni izid v obdobju (seštevek denarnih izidov Ac, Bc in Cc)
359
(4.248)
Začetno stanje denarnih sredstev na 1. 1.
72
4.320
Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov.
KD
LETNO POROČILO 2025
119
3.3 IZJAVA O ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA
Člani upravnega odbora družbe KD d. d., Ljubljana v skladu s 60.a členom Zakona o gospodarskih družbah zagotavljajo, da
je letno poročilo KD d. d., Ljubljana za leto 2025, vključno z izjavo o upravljanju, sestavljeno in objavljeno v skladu z Zakonom
o gospodarskih družbah, Zakonom o trgu finančnih instrumentov ter Slovenskimi računovodskimi standardi. Upravni odbor
družbe KD d. d. je sprejel izkaze in letno poročilo družbe 23. 3. 2026.
Upravni odbor družbe:
- potrjuje računovodske izkaze družbe KD d. d. in uporabljene računovodske usmeritve ter pojasnila k računovodskim
izkazom;
- zagotavlja, da je letno poročilo družbe KD d. d. za leto 2025 z vsemi sestavnimi deli sestavljeno v skladu z veljavno
zakonodajo in Slovenskimi računovodskimi standardi;
- potrjuje, da računovodski izkazi družbe KD d. d. predstavljajo resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja
družbe in izidov poslovanja za leto 2025;
- izjavlja, da so računovodski izkazi družbe KD d. d. pripravljeni ob predpostavki nadaljevanja poslovanja v prihodnosti,
da se izbrane računovodske usmeritve dosledno uporabljajo in da so razkrite morebitne spremembe le-teh;
- je odgovoren za ukrepe za preprečevanje in odkrivanje prevar ter nepravilnosti ter za zagotavljanje ohranjanja
vrednosti premoženja družbe KD d. d.
Člani upravnega odbora družbe KD d. d. izjavljajo:
- da je računovodsko poročilo družbe KD d. d. za leto 2025 sestavljeno v skladu s Slovenskimi računovodskimi
standardi, ustreznim okvirom računovodskega poročanja ter da daje resničen in pošten prikaz sredstev in obveznosti,
finančnega položaja in poslovnega izida družbe KD d. d.;
- da poslovno poročilo družbe KD d. d. za leto 2025 vključuje pošten prikaz razvoja in izidov poslovanja družbe,
finančnega položaja, vključno z opisom bistvenih vrst tveganj, ki jim je družba KD d. d. izpostavljena.
Ljubljana, 23. 3. 2026
Milan Kneževič Aleksander Sekavčnik
predsednik upravnega odbora član upravnega odbora, izvršni direktor
Tomaž Butina
namestnik predsednika upravnega odbora
Matija Gantar
član upravnega odbora
mag. Katarina Valentinčič Istenič
članica upravnega odbora
KD
LETNO POROČILO 2025
120
3.4 TEMELJI ZA PRIPRAVO RAČUNOVODSKIH IZKAZOV
Računovodski izkazi družbe KD d. d. so pripravljeni v skladu z računovodskimi in poročevalskimi zahtevami Slovenskih
računovodskih standardov (v nadaljevanju SRS) in Zakonom o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1). Temeljni namen
je upoštevati splošno mednarodno računovodsko prakso, finančno pojmovanje kapitala in zahtevo po realni ohranitvi kapitala.
Pri pripravi sta upoštevani temeljni računovodski predpostavki o časovni neomejenosti poslovanja in nastanku poslovnega
dogodka. Kakovostne značilnosti računovodskih izkazov temeljijo na razumljivosti, ustreznosti, zanesljivosti in primerljivosti.
Upoštevane so bile enake računovodske usmeritve kot v predhodnem letu.
Računovodski izkazi so pripravljeni ob predpostavki delujočega podjetja. Bistvenim negotovostim, ki utegnejo povzročiti
precejšen dvom o sposobnosti družbe za nadaljevanje delovanja, družba ni izpostavljena. Družba je finančno stabilna.
Spremenjenim okoliščinam se aktivno prilagaja, redno spremlja in ocenjuje tveganja, katerim je izpostavljena in sprejema
ustrezne ukrepe za zmanjševanje tveganj.
Izvršni direktor družbe KD d. d. je sestavil računovodske izkaze in letno poročilo ter jih predložil v preverbo in potrditev
upravnemu odboru. Računovodski izkazi in letno poročilo družbe KD d. d. in Skupine KD se lahko pridobijo na sedežu družbe,
Dunajska cesta 63, 1000 Ljubljana.
Prevedbe iz tujih valut
Preračuni postavk sredstev in obveznosti v tujih valutah so na dan bilance stanja opravljeni po referenčnem tečaju Evropske
centralne banke.
Denarne postavke v tujih valutah so pretvorjene po referenčnih tečajih Evropske centralne banke ali tečajnici Banke Slovenije
(za valute, za katere Evropska centralna banka ne objavlja referenčnih tečajev) na zadnji dan leta. Nedenarne postavke, ki so
izmerjene po nabavni vrednosti v tuji valuti, so pretvorjene po tečaju na dan posla, nedenarne postavke, ki so izmerjene po
pošteni vrednosti v tuji valuti, pa so pretvorjene po tečaju na dan, ko je bila poštena vrednost določena.
Tečajne razlike pri nedenarnih postavkah finančnih sredstev in obveznostih se obravnavajo kot sestavni del dobičkov ali izgub
iz vrednotenja po pošteni vrednosti. Tečajne razlike pri nedenarnih postavkah finančnih sredstev in obveznostih, ki se merijo
po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida kot del dobičkov ali izgub iz
vrednotenja po pošteni vrednosti.
3.4.1 Odvisne in pridružene družbe poročajoče družbe
Krovna družba: KD, finančna družba, d. d.
Skrajšano ime družbe: KD d. d.
Sedež: Ljubljana, Slovenija
Naslov: Dunajska cesta 63, 1000 Ljubljana
Država ustanovitve: Slovenija
Telefon: +386 1 511 27 99
E-pošta: info@kd-group.si
Spletna stran: www.kd-fd.si
Dejavnost: 64.210 – Dejavnost holdingov
Glavni kraj poslovanja: Ljubljana
Pravna oblika: delniška družba d. d.
Velikost družbe: mikro družba
Matična številka: 1572016000
Davčna številka: 44030428
Identifikacijska številka za DDV: SI44030428
Vpis v sodni register: Okrožno sodišče v Ljubljani, št. vložka 13390700
Datum ustanovitve: 30. 11. 2000
Osnovni kapital: 1.304.122,84 EUR
Število delnic: 156.260 navadnih kosovnih delnic
Oznaka delnic: SKDR
Obvladujoče podjetje: /
KD
LETNO POROČILO 2025
121
Podjetja v Skupini KD
Podjetja v Skupini KD so družbe, v katerih imajo obvladujoča družba in njene odvisne družbe posredno ali neposredno več kot
polovico glasovalnih pravic in jih obvladujejo. Odvisne družbe so popolno konsolidirane od dne obvladovanja in izključene iz
popolne konsolidacije takoj, ko jih družba ne obvladuje več.
Pridružena podjetja
Pridružena podjetja so družbe, v katerih imajo družba in njene odvisne družbe posredno ali neposredno med 20,00 % in 50,00
% lastništva v kapitalu in pomemben, ne pa prevladujoč vpliv.
Sestava Skupine KD v letu 2025
(v 000 EUR)
Odstotek
udeležbe
Velikost sredstev
31. 12. 2025
Velikost kapitala
31. 12. 2025
Čisti poslovni izid
1. 1. – 31. 12. 2025
Obvladujoča družba
KD d. d., Ljubljana, Slovenija
59.008
58.944
7.768
Odvisna podjetja
KD Group d. d., Ljubljana, Slovenija
101.559
95.500
6.870
Fontes Group d. o. o., Beograd, Srbija
100,00
1.596
1.596
(10)
Gradnje inženiring d. o. o., Ljubljana, Slovenija
100,00
3.042
3.042
(2)
Casino Lent d. o. o., Ljubljana, Slovenija
100,00
167
149
(27)
Projektor d. o. o., Maribor, Slovenija
100,00
1.530
849
348
Šumijev kvart d. o. o., Ljubljana, Slovenija
100,00
5.493
4.385
2.068
Etrel d. o. o., Škofljica, Slovenija
100,00
21.232
6.530
(4.335)
Ocean EV Charging d. o. o., Škofljica, Slovenija
100,00
1.092
(114)
(122)
KD Priložnost d. o. o., Ljubljana, Slovenija
100,00
8.989
5.918
(139)
Astraea d. o. o., Sežana, Slovenija
100,00
3.890
3.491
448
Onisac d. o. o., Ljubljana, Slovenija
100,00
5.041
3.307
485
Lido 777 d. o. o., Ljubljana, Slovenija
100,00
196
196
(-)
Pridružena podjetja
Skupina DBS, Ljubljana, Slovenija*
29,38
1.580.214
112.449
23.066
*revidirano 2024
V letu 2025 je družba KD Group d. d. kupila 600 delnic z oznako DBSR, izdajatelja DBS d. d. in povečala delež v banki za 0,02
%. Družba KD Group je marca 2025 pridobila 100 % delež v družbi Etrel d. o. o. Drugih sprememb v sestavi skupine KD v letu
2025 ni bilo.
Sestava Skupine KD v letu 2024
(v 000 EUR)
Odstotek
udeležbe
Velikost sredstev
31. 12. 2024
Velikost kapitala
31. 12. 2024
Čisti poslovni izid
1. 1. – 31. 12. 2024
Obvladujoča družba
KD d. d., Ljubljana, Slovenija
58.649
58.613
1.915
Odvisna podjetja
KD Group d. d., Ljubljana, Slovenija
105.589
96.656
8.030
Fontes Group d. o. o., Beograd, Srbija
100,00
1.607
1.606
(11)
Gradnje inženiring d. o. o., Ljubljana, Slovenija
100,00
3.044
3.044
(2)
Casino Lent d. o. o., Ljubljana, Slovenija
100,00
176
176
(1)
Projektor d. o. o., Maribor, Slovenija
100,00
1.066
501
1
Šumijev kvart d. o. o., Ljubljana, Slovenija
100,00
9.438
2.317
(359)
KD Priložnost d. o. o., Ljubljana, Slovenija
100,00
9.041
5.857
(136)
Astraea d. o. o., Sežana, Slovenija
100,00
3.393
3.043
441
Onisac d. o. o., Ljubljana, Slovenija
100,00
4.509
2.818
125
Lido 777 d. o. o., Ljubljana, Slovenija
100,00
211
196
(24)
Pridružena podjetja
Skupina DBS, Ljubljana, Slovenija*
29,36
1.414.489
98.309
24.504
*revidirano 2023
KD
LETNO POROČILO 2025
122
V prvem polletju 2024 je družba KD Group d. d. kupila 228.289 delnic z oznako DBSR, izdajatelja DBS d. d. in povečala delež
v banki za 5,36 %. Drugih sprememb v sestavi skupine KD v letu 2024 ni bilo.
3.4.2 Neopredmetena dolgoročna sredstva
Neopredmeteno sredstvo je razpoznavno nedenarno sredstvo brez fizičnega obstoja in se pripozna le, kadar je verjetno, da
bodo pričakovane prihodnje gospodarske koristi, ki se mu pripisujejo, pritekale v družbo in je mogoče zanesljivo izmeriti
njegovo nabavno vrednost.
Neopredmeteno sredstvo se po začetnem pripoznanju izkazuje po svoji nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski
popravek in nabrane izgube zaradi slabitve (model nabavne vrednosti). Družba oceni, ali je doba koristnosti neopredmetenega
sredstva končna ali nedoločena. Neopredmeteno sredstvo s končno dobo koristnosti se amortizira glede na pričakovano dobo
koristnosti. Neopredmetena sredstva z nedoločno dobo koristnosti se ne amortizirajo. Družba uporablja metodo enakomernega
časovnega amortiziranja.
Neopredmetena sredstva, ki se amortizirajo, se preverjajo zaradi morebitne slabitve. Znesek slabitve se pripozna v višini, ki
predstavlja razliko med knjigovodsko in nadomestljivo vrednostjo. Nadomestljiva vrednost sredstva ali enote, ki ustvarja denar,
je večja izmed dveh postavk – njegove poštene vrednosti, zmanjšane za stroške prodaje, ali njegove vrednosti pri uporabi.
Med neopredmetenimi sredstvi družba izkazuje neopredmetena sredstva s končno dobo koristnosti, in sicer programsko
opremo.
Amortizacija
Podjetje v okviru ocenjene dobe uporabnosti posameznega neopredmetenega sredstva dosledno razporeja njegov
amortizirljivi znesek med posamezna obračunska obdobja kot tedanjo amortizacijo. Podjetje uporablja metodo enakomernega
časovnega amortiziranja. Amortizacija se obračunava posamično.
V družbi uporabljene amortizacijske stopnje v letih 2025 in 2024 so naslednje:
Ocenjene dobe
koristnosti
Najnižja stopnja (v
%)
Najvišja stopnja (v
%)
Programska oprema
5 let
20,00
20,00
Druga neopredmetena dolgoročna sredstva
10 let
10,00
10,00
3.4.3 Opredmetena osnovna sredstva
Opredmetena osnovna sredstva so sredstva, ki jih ima družba zato, da jih uporablja pri opravljanju storitev ter jih bo
pričakovano uporabljala v več kot enem obračunskem obdobju.
Po začetnem pripoznanju se izkazujejo po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano
izgubo zaradi oslabitve (model nabavne vrednosti). Nabavna vrednost zajema nakupno ceno, uvozne carine in nepovratne
dajatve ter neposredne stroške usposobitve za uporabo. Pozneje nastali stroški, ki so povezani z opredmetenimi osnovnimi
sredstvi, povečujejo njihovo nabavno vrednost le, če povečujejo prihodnje koristi v primerjavi s prej ocenjenimi in jih je mogoče
zanesljivo izmeriti. Stroški vzdrževanja in popravil se izkazujejo v izkazu poslovnega izida v obdobju, ko so nastali.
Nabavno vrednost lahko sestavljajo tudi stroški, nastali v zvezi z najemi sredstev, ki predstavljajo pravico do uporabe.
Pripoznanje knjigovodske vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev se odpravi ob odtujitvah, ali ker od njih ni več mogoče
pričakovati koristi. Dobički ali izgube, ki izhajajo iz odprave pripoznanja posameznega sredstva in se izračunajo na podlagi
razlike med čistim donosom ob odtujitvi in knjigovodsko vrednostjo sredstev, se izkazujejo med prevrednotovalnimi prihodki ali
poslovnimi odhodki.
KD
LETNO POROČILO 2025
123
Knjigovodska vrednost opredmetenih osnovnih sredstev ne sme presegati njihove nadomestljive vrednosti. Kot nadomestljiva
vrednost velja poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, ali vrednost pri uporabi, odvisno od tega, katera je večja.
Samo če je nadomestljiva vrednost manjša od njegove knjigovodske vrednosti, se knjigovodska vrednost zmanjša na
nadomestljivo vrednost. Takšno zmanjšanje je izguba zaradi oslabitve, ki se pripozna v izkazu poslovnega izida.
Izgube zaradi oslabitve se razveljavijo, kadar in samo kadar se je spremenila ocena, uporabljena za ugotovitev nadomestljive
vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva, potem ko je bila pripoznana zadnja izguba zaradi oslabitve. V takšnem primeru
se knjigovodska vrednost sredstva poveča na njegovo nadomestljivo vrednost. Takšno povečanje je razveljavitev izgube zaradi
oslabitve, ki se pripozna v izkazu poslovnega izida.
Opredmetena osnovna sredstva so pravica do uporabe, računalniška oprema, druga oprema, vlaganja v tuja opredmetena
osnovna sredstva in drobni inventar. Kot opredmeteno osnovno sredstvo, usposobljeno za uporabo, se upošteva tudi drobni
inventar, katerega doba uporabnosti je daljša od enega leta, njegova posamična vrednost pa ne presega vrednosti 500 evrov.
Najemi
Najemnik na datum začetka najema pripozna opredmeteno osnovno sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe, in obveznost
iz najema. Opredmeteno osnovno sredstvo, pridobljeno na podlagi najema, je sestavni del opredmetenih osnovnih sredstev
najemodajalca.
Njegova nabavna vrednost zajema:
• znesek začetnega merjenja obveznosti iz najema;
• plačila najemnine, ki so bila izvedena na datum začetka najema ali pred njim, zmanjšana za prejete spodbude za
najeme;
• začetne neposredne stroške;
• oceno stroškov, ki bodo nastali najemniku pri demontaži ali odstranitvi sredstva, ki je predmet najema, obnovitvi
mesta, na katerem se nahaja, ali vrnitvi sredstva, ki je predmet najema, v stanje, kot ga zahtevajo pogoji najema.
Najemnik na datum začetka najema izmeri obveznost iz najema po sedanji vrednosti najemnin, ki na ta dan še niso plačane.
Pri izračunu sedanje vrednosti najemnin je diskontna mera z najemom povezana obrestna mera, če jo je mogoče določiti, v
nasprotnem primeru pa predpostavljena obrestna mera za izposojanje, ki jo mora plačati najemnik.
Družba ob sklenitvi pogodbe oceni, ali gre za najemno pogodbo. Pogodba je najemna pogodba, če se z njo prenaša pravica
do obvladovanja uporabe identificiranega sredstva za določeno obdobje v zameno za nadomestilo.
Trajanje najema je obdobje, v katerem najema ni mogoče odpovedati, skupaj z:
• obdobjem, za katero velja možnost podaljšanja najema, če je precej gotovo, da bo najemnik to možnost izrabil;
• obdobjem, za katero velja možnost odpovedi najema, če je precej gotovo, da najemnik te možnosti ne bo izrabil.
Najemnik po datumu začetka najema meri obveznost iz najema tako, da:
• poveča knjigovodsko vrednost, kar odraža obrestovanje obveznosti iz najema;
• zmanjša knjigovodsko vrednost, kar odraža izvedena plačila najemnine; in
• ponovno izmeri knjigovodsko vrednost, ki mora odražati ponovne ocene ali spremembe najema ali spremembe po
vsebini nespremenljivih najemnin.
Kratkoročnih najemov in najemov, pri katerih je sredstvo, ki je predmet najema, majhne vrednosti, se ne pripozna kot sredstvo,
ampak se pripozna najemnine, povezane s temi najemi, kot odhodke na podlagi enakomerne časovne metode skozi celotno
trajanje najema. Za kratkoročni najem velja najem, katerega doba najema traja do enega leta. Najem majhne vrednosti je
najem, katerega vrednost znaša do 5.000 evrov, pri čemer se upošteva vrednost novega sredstva, ki je predmet najema.
Amortizacija
Podjetje v okviru ocenjene dobe uporabnosti posameznega opredmetenega osnovnega sredstva dosledno razporeja njegov
amortizirljivi znesek med posamezna obračunska obdobja kot tedanjo amortizacijo. Podjetje uporablja metodo enakomernega
časovnega amortiziranja. Amortizacija se obračunava posamično.
KD
LETNO POROČILO 2025
124
V družbi uporabljene amortizacijske stopnje v letih 2025 in 2024 so naslednje:
Ocenjene dobe
koristnosti
Najnižja stopnja (v
%)
Najvišja stopnja (v
%)
Motorna vozila
5 do 8 let
12,50
20,00
Računalniki
2 leti
50,00
50,00
Pisarniška oprema
3 do 5 let
20,00
33,33
Tiskalniki in ostala strojna oprema
5 let
20,00
20,00
Drobni inventar
5 let
20,00
20,00
Zgradbe – pravica do uporabe
7 let
14,29
14,29
3.4.4 Naložbene nepremičnine
Naložbena nepremičnina je nepremičnina (zemljišče, zgradba ali del zgradbe ali oboje), posedovana, da bi prinašala
najemnino in/ali povečevala vrednost dolgoročne naložbe, ne pa za uporabo pri proizvajanju ali dobavljanju blaga in storitev
ali za prodajo v rednem poslovanju. Pri razvrščanju nepremičnin med naložbene nepremičnine se upošteva namembnost
nepremičnine.
Naložbena nepremičnina se na začetku pripozna po nabavni vrednosti z vključenimi vsemi stroški posla. Naložbene
nepremičnine se po začetnem pripoznanju izkazujejo po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in
nabrano izgubo zaradi oslabitve (model nabavne vrednosti), tako kot opredmetena osnovna sredstva.
Ob sestavi bilance se preverja potreba po oslabitvi naložbene nepremičnine. Usmeritev oslabitve naložbenih nepremičnin je
takšna, kot pri opredmetenih osnovnih sredstvih.
Amortizacija naložbenih nepremičnin se obravnava posamično z metodo enakomernega časovnega amortiziranja.
V družbi uporabljene amortizacijske stopnje v letih 2025 in 2024 so naslednje:
Ocenjene dobe
koristnosti
Najnižja stopnja (v
%)
Najvišja stopnja (v
%)
Zgradbe
20 do 33 let
3,00
5,00
Deli zgradb
16 do 33 let
3,00
6,00
3.4.5 Finančne naložbe
Finančne naložbe so finančna sredstva, ki jih ima organizacija naložbenica, da bi z donosi, ki izhajajo iz njih, povečevala svoje
finančne prihodke. Ti se razlikujejo od poslovnih prihodkov, ki izhajajo iz prodaje proizvodov in opravljanja storitev v okviru
njenega rednega poslovanja.
Finančne naložbe so večinoma naložbe v kapital drugih organizacij ali v finančne dolgove drugih organizacij, države, območja
in občine ali drugih izdajateljev (finančne naložbe v posojila), pojavljajo pa se tudi kot finančna sredstva drugačne narave, ki
niso vezana na proizvajanje in opravljanje storitev v proučevani organizaciji.
Poslovne in finančne terjatve se ne štejejo kot finančne naložbe, razen tistih, ki so v posesti za trgovanje.
Finančne naložbe v kapital drugih organizacij so naložbe v kapitalske instrumente.
Finančne naložbe v posojila so naložbe v finančne dolgove drugih organizacij, države ali drugih izdajateljev. Mednje štejemo
tudi finančne naložbe v obveznice.
Finančne naložbe v kapital in finančne naložbe v posojila se razčlenjujejo na tiste, ki se nanašajo na odvisne organizacije v
skupini, pridružene organizacije in skupne podvige ter druge finančne naložbe.
KD
LETNO POROČILO 2025
125
Glavna vsebinska sprememba SRS 3 (2024) se je nanašala na razvrščanje drugih finančnih naložb iz SRS 3.6, posledično
pa tudi spremenjeno merjenje teh naložb.
Organizacija finančne naložbe, ki niso naložbe v organizacije v skupini, pridružene organizacije in skupne podvige, razvrsti
med druge finančne naložbe. Druge finančne naložbe so skladno SRS 3.7 (2024) ob začetnem pripoznanju razvrstijo v:
- finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida;
- finančna sredstva, izmerjena po odplačni vrednosti ali
- finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek kapitala.
Finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, so:
o finančna sredstva za trgovanje,
o finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida ter
o finančna sredstva, določena za merjenje po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida.
Finančna sredstva, izmerjena po odplačni vrednosti, so predvsem naložbe v dolžniške vrednostne papirjev, ki niso namenjene
trgovanju.
Finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek kapitala, so predvsem lastniški vrednostni papirji in naložbe v deleže,
ki ne kotirajo na organiziranem trgu, vendar je pošteno vrednost mogoče zanesljivo določiti s tehnikami vrednotenja.
Poslovodstvo se za vsako posamično naložbo odloči za opcijo vrednotenja po pošteni vrednosti prek DVD.
Razvrstitev v skupino se opravi na podlagi poslovnega modela organizacije za upravljanje finančnih naložb, ki so predmet
razvrstitve in značilnosti pogodbenih denarnih finančnih tokov finančnega sredstva.
Poslovni model določa, ali bodo denarni tokovi izhajali iz:
- prejemanja pogodbenih denarnih tokov,
- prodaje finančnih sredstev ali
- obojega.
Finančne naložbe v odvisne družbe, skupne podvige in pridružene družbe
Odvisna družba je družba, ki jo obvladuje druga obvladujoča organizacija.
Skupni podvig je skupni dogovor, praviloma organizacije, ki jo ustanovi več sopodvižnikov (pogodbenih strank pri skupnem
podvigu), ki imajo pravico do čistih sredstev skupnega podviga. Sopodvižniki na podlagi pogodbenega sporazuma skupaj
obvladujejo celotno poslovanje takšne organizacije.
Pridružena organizacija je organizacija, v kateri ima proučevana organizacija zaradi svojega kapitalskega deleža v njej ali iz
drugih razlogov pomemben vpliv.
Finančne naložbe v odvisne organizacije, pridružene organizacije in skupne podvige se merijo in obračunavajo le po nabavni
vrednosti.
Pripoznanje finančnih naložb
Finančna naložba se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripozna kot finančno sredstvo, če:
a) jo družba obvladuje in ji omogoča doseganje gospodarskih koristi iz nje ter
b) je mogoče njeno nabavno vrednost zanesljivo izmeriti.
Družba pri obračunavanju nakupa finančnega sredstva v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja takšno finančno sredstvo
pripozna z upoštevanjem datuma trgovanja (tj. datum sklenitve posla). Enako velja za obračunavanje običajne prodaje
finančnega sredstva.
Datum trgovanja (menjave) je datum, na katerega se organizacija zaveže kupiti ali prodati sredstvo. Datum trgovanja se nanaša
na:
a) pripoznanje sredstva, ki naj bi bilo prejeto, in obveznosti, ki naj bi bila poravnana, na datum trgovanja;
b) odpravo pripoznanja sredstva, ki je prodano, pripoznanje dobička ali izgube pri odtujitvi in pripoznanje terjatve do kupca za
plačilo na datum prodaje.
KD
LETNO POROČILO 2025
126
Pripoznano finančno sredstvo, ki je finančna naložba, mora organizacija ob začetnem pripoznanju izmeriti po pošteni vrednosti.
Če gre za finančno sredstvo, ki ni izmerjeno po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, je treba začetni pripoznani vrednosti
prišteti stroške posla, ki izhajajo neposredno iz nakupa ali izdaje finančnega sredstva. Stroški posla so stroški, pripisljivi
neposredno pridobitvi, izdaji ali odtujitvi finančnega sredstva.
Finančne naložbe se v bilanci stanja izkazujejo kot dolgoročne in kratkoročne finančne naložbe. Dolgoročne finančne naložbe
so tiste, ki jih namerava imeti družba v posesti v obdobju, daljšem od leta dni.
Odprava pripoznanja finančnih naložb
Pripoznanje finančne naložbe kot finančnega sredstva v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja se odpravi, če prenehajo
pogodbene pravice do denarnih tokov iz finančne naložbe ali se finančne naložbe prenesejo in prenos izpolnjuje pogoje za
odpravo pripoznanja.
Pri odpravi pripoznanja finančnega sredstva, izmerjenega po odplačni in nabavni vrednosti, se razlika med:
a) knjigovodsko vrednostjo ter
b) vsoto prejetih nadomestil, vključno z novimi dobljenimi sredstvi, zmanjšanimi za nove prevzete obveznosti, in nabranih
dobičkov ali izgub
pripozna v poslovnem izidu.
Pri odpravi pripoznanja finančnega sredstva, ki je razvrščeno v skupino finančnih sredstev, izmerjenih po pošteni
vrednosti prek poslovnega izida, se razlika med:
a) knjigovodsko vrednostjo ter
b) vsoto prejetih nadomestil, vključno z novimi dobljenimi sredstvi, zmanjšanimi za nove prevzete obveznosti, in nabranih
dobičkov ali izgub
pripozna v poslovnem izidu.
Pri odpravi pripoznanja finančnega sredstva, ki je naložba v kapitalski instrument in razvrščeno v skupino finančnih
sredstev, izmerjenih po pošteni vrednosti prek kapitala, se razlika med:
a) knjigovodsko vrednostjo ter
b) vsoto prejetih nadomestil, vključno z novimi dobljenimi sredstvi, zmanjšanimi za nove prevzete obveznosti, in nabranih
dobičkov ali izgub, pripoznanih neposredno v kapitalu,
pripozna v prenesenem čistem poslovnem izidu.
Prevrednotenje finančnih naložb
Prevrednotenje finančnih naložb je sprememba njihove knjigovodske vrednosti. Za prevrednotenje se ne štejejo pogodbeni
pripis obresti in druge spremembe glavnice naložbe. Pojavi se predvsem kot:
- prevrednotenje finančnih naložb na njihovo pošteno vrednost,
- prevrednotenje finančnih naložb zaradi njihove oslabitve ali
- prevrednotenje finančnih naložb zaradi odprave njihove oslabitve.
Finančno sredstvo se meri po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, če se ne meri po odplačni vrednosti ali po pošteni
vrednosti prek kapitala. Po pošteni vrednosti prek poslovnega izida se merijo tudi izpeljani finančni instrumenti, razen tistih, ki
so za varovanje pred tveganji.
Po začetnem pripoznanju je treba izmeriti finančna sredstva in tudi izpeljane finančne instrumente, ki so finančna sredstva, po
pošteni vrednosti, brez odštetja stroškov posla, ki se utegnejo pojaviti ob prodaji ali drugačni odtujitvi, razen:
a) finančnih naložb, ki se izmerijo po odplačni vrednosti;
b) finančnih naložb v kapitalske instrumente, za katere ni objavljena cena na delujočem trgu in katerih poštene
vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti, ter v izpeljane finančne instrumente, ki so povezani s takimi finančnimi
naložbami in jih je treba poravnati z njimi; take finančne naložbe se izmerijo po nabavni vrednosti;
c) finančne naložbe v odvisne organizacije, pridružene organizacije in skupne podvige se merijo in obračunavajo
le po nabavni vrednosti;
d) finančne naložbe v alternativne investicijske sklade, ki denimo vlagajo v družbe z omejeno odgovornostjo in
druge organizacije ter za katere poštene vrednosti (po SRS 16) ni mogoče zanesljivo ugotoviti, se merijo po
nabavni vrednosti.
KD
LETNO POROČILO 2025
127
Merjenje po pošteni vrednosti se lahko uporabi tudi za naložbe v točke sklada. A le za tiste, pri katerih je pošteno vrednost
mogoče zanesljivo izmeriti.
Poštena vrednost je dokazana, če jo je mogoče zanesljivo izmeriti. Poštena vrednost se ugotavlja v skladu s SRS-jem 16 –
Ugotavljanje in merjenje poštene vrednosti. Če poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo meriti, se finančne naložbe merijo po
nabavni vrednosti.
Sprememba poštene vrednosti finančnega sredstva, ki ni del razmerja pri varovanju vrednosti, se pripozna takole:
a) pri finančnem sredstvu, izmerjenem po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, v poslovnem izidu prek finančnih prihodkov
in odhodkov;
b) pri finančnem sredstvu, izmerjenem po pošteni vrednosti prek kapitala, v postavki Rezerva, nastala zaradi merjenja po
pošteni vrednosti.
Preračuni finančnih sredstev, izraženih v tujih valutah, ki so denarne postavke, se pripoznajo v poslovnem izidu. Preračuni
drugih finančnih sredstev, izraženih v tujih valutah, se pripoznajo v skladu z njihovo razvrstitvijo.
Obresti, izračunane po metodi efektivnih obresti, se pripoznajo v poslovnem izidu.
Dividende za kapitalski instrument se pripoznajo v poslovnem izidu, ko organizacija pridobi pravico do plačila.
Pri finančnih sredstvih, ki se izkazujejo po odplačni in nabavni vrednosti, se dobiček ali izguba pripozna v poslovnem izidu, ko
so taka sredstva prevrednotena zaradi oslabitve ali je zanje odpravljeno pripoznanje.
Oslabitev finančnih naložb
Za finančne naložbe, ki niso izmerjene po pošteni vrednosti, je treba na vsak dan bilance stanja oceniti, ali obstaja kak
nepristranski dokaz o njihovi morebitni oslabljenosti.
Če tak dokaz obstaja, je treba finančno naložbo prevrednotiti zaradi oslabitve. Izguba zaradi oslabitve je znesek, za katerega
knjigovodska vrednost sredstva, ki ni izmerjeno po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, presega njegovo nadomestljivo
vrednost.
Finančna naložba (ali skupina finančnih naložb) je oslabljena, kar povzroči izgube, samo če obstajajo objektivni dokazi o
oslabitvi zaradi dogodka (ali dogodkov) po začetnem pripoznanju finančne naložbe (škodni dogodek) in ta dogodek (ali
dogodki) vpliva (vplivajo) na ocenjene prihodnje denarne tokove finančne naložbe (ali skupine finančnih naložb), ki ga (jih) je
mogoče zanesljivo oceniti.
Nepristranski dokazi o oslabitvi finančne naložbe ali skupine finančnih naložb so pomembne informacije o:
- pomembnih finančnih težavah izdajatelja oziroma dolžnika;
- kršenju pogodbe, kot je neizpolnitev obveznosti ali kršitev pri plačevanju obresti ali glavnice;
- posojilodajalčevi koncesiji posojilojemalcu iz gospodarskih ali pravnih razlogov v povezavi s posojilodajalčevimi
finančnimi težavami, ki je posojilodajalec sicer ne bi obravnaval;
- verjetnosti stečaja ali finančne reorganizacije pri posojilojemalcu;
- izginotju delujočega trga za takšno finančno naložbo zaradi finančnih težav;
- pomembnih podatkih, ki kažejo, da obstaja izmerljivo zmanjšanje ocenjenih prihodnjih denarnih tokov iz skupine
finančnih naložb vse od začetnega pripoznanja sredstev; tudi o
- neugodnih spremembah v plačilnem statusu posojilojemalcev (na primer povečanem številu zamujenih plačil ali
povečanem številu posojilojemalcev s kreditnimi karticami, ki so dosegli svojo zgornjo mejo in plačujejo le majhne
mesečne zneske);
- gospodarskih razmerah v državi ali krajevnem okolju, povezanih z neplačili po sredstvih v skupini (na primer o
zvišanju stopnje brezposelnosti na zemljepisnem območju posojilojemalcev, znižanju cen nepremičnin pri hipotekah
na zadevnem območju ali neugodnih spremembah razmer v dejavnosti, ki vplivajo na posojilojemalce).
Poleg naštetih vrst dogodkov vsebujejo nepristranski dokazi o oslabitvi finančne naložbe v kapitalski instrument tudi informacije
o pomembnih spremembah z neugodnim učinkom, ki so nastale v tehnološkem, tržnem, gospodarskem ali pravnem okolju, v
KD
LETNO POROČILO 2025
128
katerem posluje izdajatelj, in nakazujejo, da vrednosti finančne naložbe v kapitalski instrument morda ne bo mogoče
nadomestiti.
Če obstajajo nepristranski dokazi, da je pri finančnih naložbah, izkazanih po odplačni in nabavni vrednosti, nastala izguba
zaradi oslabitve, se njen znesek izmeri kot razlika med
- knjigovodsko vrednostjo finančne naložbe in
- sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov, ki so diskontirani po izvirni efektivni obrestni meri
finančne naložbe.
Knjigovodsko vrednost je treba znižati bodisi neposredno bodisi s preračunom na kontu popravka vrednosti.
Izguba zaradi oslabitve se pripozna v poslovnem izidu kot prevrednotovalni finančni odhodek.
Če obstajajo nepristranski dokazi, da je nastala izguba zaradi oslabitve pri finančni naložbi v kapitalski instrument, za
katerega ni objavljena cena na delujočem trgu in ki ni izkazan po pošteni vrednosti, ampak po nabavni vrednosti, ker
njegove poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti, ali v izpeljani finančni instrument, ki je z njim povezan in ga je treba
poravnati z dobavo kapitalskih instrumentov, za katere ni objavljena cena na delujočem trgu, se znesek izgube zaradi oslabitve
izmeri kot razlika med
- knjigovodsko vrednostjo finančne naložbe in
- sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov, diskontiranih po trenutni tržni donosnosti za podobna
finančna sredstva,
ter pripozna kot prevrednotovalni finančni odhodek. S spremembo SRS3 2024 se tudi te izgube zaradi oslabitve lahko
razveljavijo (kar v SRS 3 2016 ni bilo dovoljeno).
Organizacija za finančna sredstva, ki se merijo in obračunavajo po nabavni vrednosti, ugotavlja na vsak dan bilance stanja, ali
obstaja kakšen nepristranski dokaz o morebitni oslabljenosti na njihovo nadomestljivo vrednost.
Nadomestljiva vrednost se izmeri po pošteni vrednosti, znižani za stroške prodaje, ali vrednosti pri uporabi, odvisno od tega,
katera je višja:
a) poštena vrednost, znižana za stroške prodaje, je cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali plačala v redni transakciji
med udeleženci na trgu na datum merjenja;
b) vrednost pri uporabi je sedanja vrednost ocenjenih prihodnjih denarnih tokov iz finančnih sredstev (na primer dividende),
za katere se pričakuje, da se bodo pojavili zaradi stalne uporabe sredstva, in vrednost finančnega sredstva ob njegovi
odtujitvi.
Nadomestljiva vrednosti se meri po SRS-ju 17 – Oslabitev opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev.
Odprava oslabitev finančnih naložb
Če se v naslednjem obdobju velikost izgube zaradi oslabitve zmanjša in je mogoče zmanjšanje nepristransko povezati z
dogodkom po pripoznanju oslabitve (kot je izboljšanje ravni kreditne /zaupanjske/ sposobnosti), je treba že prej pripoznano
izgubo zaradi oslabitve razveljaviti bodisi neposredno bodisi s preračunom na kontu popravka vrednosti.
Zaradi razveljavitve izgube zaradi oslabitve knjigovodska vrednost finančne naložbe ni višja od tiste, ki naj bi bila odplačna
vrednost, če izguba zaradi oslabitve ne bi bila pripoznana na dan, ko je izguba zaradi oslabitve razveljavljena.
Razveljavitev izgube zaradi oslabitve se pripozna v poslovnem izidu kot prevrednotovalni finančni prihodek.
Poslovni modeli
Poslovni model se nanaša na način, na katerega organizacija upravlja finančna sredstva.
Poslovni model določa, ali bodo denarni tokovi izhajali iz
- prejemanja pogodbenih denarnih tokov,
- prodaje finančnih sredstev
- ali obojega.
Pri opredelitvi poslovnega modela družba upošteva naslednje informacije:
KD
LETNO POROČILO 2025
129
- politike in cilje za portfelj finančnih sredstev oziroma posamezna finančna sredstva ter delovanje teh politik v praksi;
- pogostost, obseg in časovno razporeditev prodaj v preteklih obdobjih, razloge za prodaje in pričakovanja o prihodnji
prodajni dejavnosti;
- način vrednotenja uspešnosti poslovnega modela in finančnih sredstev, ki se upravljajo v skladu z njim, in način poročanja
o tem poslovodstvu;
- tveganja, ki vplivajo na uspešnost poslovnega modela (in finančnih sredstev, ki se upravljajo v skladu z njim), in zlasti
način, kako se navedena tveganja obvladujejo;
- način določanja variabilnega dela prejemka managerja, odgovornega za te posle (na primer, ali prejemki temeljijo na
pošteni vrednosti upravljanih sredstev ali na obsegu prejetih pogodbenih denarnih tokov), na podlagi kriterijev
nagrajevanja, določenih v internih aktih skupine.
Ocena poslovnega modela temelji na pričakovanih scenarijih brez upoštevanja najslabših možnih scenarijev in stresnih
scenarijev.
Družba upravlja finančna sredstva skladno z naslednjimi poslovnimi modeli:
1. poslovni model za zbiranje pogodbenih denarnih tokov (merjenje po odplačni vrednosti)
Finančno sredstvo se meri po odplačni vrednosti samo takrat, ko izpolnjuje oba izmed naslednjih pogojev:
- sredstvo je del poslovnega modela, katerega cilj je zbiranje pogodbenih denarnih tokov in
- pogodbeni denarni tokovi so predvideni na določene datume in predstavljajo izključno plačilo glavnice in obresti na
neodplačano glavnico
Odplačna vrednost finančnega sredstva je znesek, s katerim se finančno sredstvo izmeri ob začetnem pripoznanju, zmanjšan
za odplačilo glavnice, povečan oziroma zmanjšan (po metodi efektivnih obresti) za nabrano odplačilo razlike med začetnim in
v plačilo zapadlim zneskom ter zmanjšan (neposredno ali s preračunom na kontu popravka vrednosti) zaradi oslabljenosti ali
neudenarljivosti.
V ta poslovni model se uvršča dana posojila in depozite ter dolžniške vrednostne papirje, ki zadostijo pogojem za takšno
razvrstitev. Družba spremlja kreditno tveganje finančnih sredstev s ciljem čim bolj zmanjšati kreditne izgube. Merjenje
uspešnosti temelji na obrestni marži in zmanjšanju kreditnega tveganja.
Do prodaje finančnih sredstev v tem poslovnem modelu lahko pride, ko se kreditno tveganje poveča. Ni nujno, da družba
instrumente drži do zapadlosti Prav tako lahko prihaja do občasnih prodaj zaradi nepričakovanih potreb družbe po financiranju.
Prodaje velikih vrednosti so lahko občasne.
V primeru povečanja pogostosti ali vrednosti prodaj v določenem obdobju, skupina obrazloži razloge za navedene prodaje in
dokazuje, zakaj ne odražajo spremembe poslovnega modela. Prodaje so skladne s ciljem posedovanja finančnih sredstev z
namenom prejemanja pogodbenih denarnih tokov, če se izvedejo blizu dospelosti (manj kot 6 mesecev pred zapadlostjo),
prihodki od prodaj pa so približno enaki prejemkom iz naslova preostalih pogodbenih denarnih tokov.
Pri finančnih sredstvih, ki se izkazujejo po odplačni vrednosti, se dobiček ali izguba pripozna v poslovnem izidu, ko so taka
sredstva prevrednotena zaradi oslabitve ali je zanjo odpravljeno pripoznanje.
2. poslovni model za zbiranje pogodbenih denarnih tokov in prodajo (merjenje po pošteni vrednosti preko DVD)
a) Dolžniški finančni instrument (obveznice, posojila) se razvrsti v ta model, če izpolnjuje oba izmed naslednjih pogojev:
- sredstvo je del poslovnega modela, katerega cilj je zbiranje pogodbenih denarnih tokov in prodaja in
- pogodbeni denarni tokovi so predvideni na določene datume in predstavljajo izključno plačilo glavnice in obresti na
neodplačano glavnico
Računovodska obravnava dolžniških finančnih instrumentov je naslednja:
- v bilanci stanja so pripoznani po pošteni vrednosti, v izkazu poslovnega izida so pripoznani po odplačni vrednosti;
- nerealizirani dobički in nerealizirane izgube se pripoznajo v DVD, dokler pripoznanje ni odpravljeno;
- ob odpravi pripoznanja se kumulativni dobiček ali izguba, pripoznana v DVD, prerazporedi v izkaz poslovnega izida.
b) Lastniški finančni instrumenti (delnice, deleži), ki ni namenjen trgovanju, se lahko ob začetnem pripoznanju nepreklicno
razvrsti kot finančno sredstvo merjeno po pošteni vrednosti preko DVD.
Računovodska obravnava v skladu s takšno razvrstitvijo je naslednja:
KD
LETNO POROČILO 2025
130
- nerealizirani dobički in nerealizirane izgube zaradi spremembe poštene vrednosti se pripoznajo v DVD, dokler
pripoznanje ni odpravljeno;
- zneski, pripoznani v DVD, se ne prenašajo v IPI; ob odpravi pripoznanja, se kumulativni dobiček ali izguba, prej
pripoznana v DVD), prerazvrstijo v preneseni čisti poslovni izid
- prihodki iz dividend se pripoznajo v IPI.
V ta poslovni model družba razvršča predvsem lastniške vrednostne papirje, za katere je ob začetnem pripoznanju izbrala
nepreklicno opcijo vrednotenja po pošteni vrednosti preko DVD. Gre za finančna sredstva, ki ne kotirajo na organiziranem trgu
in strateške naložbe. To odločitev sprejme posamično za vsak instrument (na primer za posamezno delnico) posebej. Merjenje
uspešnosti teh finančnih sredstev temelji na njihovi pošteni vrednosti in realiziranih dobičkih iz prodaj ter dividendnem donosu.
Družba spremlja predvsem tržno tveganje teh finančnih sredstev.
Prodaje v tem poslovnem modelu so bolj pogoste, kot pri modelu zbiranja pogodbenih denarnih tokov.
3. Drugi poslovni modeli (merjenje po pošteni vrednosti preko IPI)
Vsa ostala finančna sredstva (trgovanje, varovanje pred tveganji, izvedeni finančni instrumenti ipd.), ki ne zadostijo pogojem
za razvrstitev za merjenje po odplačni vrednosti ali pošteni vrednosti preko DVD, se pripoznajo in merijo po pošteni vrednosti
preko IPI.
V druge poslovne modele so razvrščeni predvsem dolžniški in lastniški vrednosti papirji, ki kotirajo na organiziranem trgu in jih
skupina poseduje z namenom trgovanja. Merjenje uspešnosti teh naložb temelji na pošteni vrednosti finančnih sredstev. V tem
poslovnem modelu skupina spremlja tržno tveganje finančnih instrumentov.
Izvedeni finančni instrumenti (npr. terminske pogodbe, zamenjave, opcije) se ob začetnem pripoznanju v bilanci stanja
pripoznajo po pošteni vrednosti. Izvedeni finančni instrumenti se vrednotijo po pošteni vrednosti, ki se določi na podlagi
objavljene tržne cene, modela diskontiranih denarnih tokov ali ob uporabi drugih modelov vrednotenja. Pozitivne poštene
vrednosti se v bilanci stanja prikažejo kot sredstvo oziroma kot obveznost, če je njihova poštena vrednost negativna.
Računovodska obravnava spremenjenih finančnih sredstev
Ob spremenjenih pogodbenih denarnih tokovih finančnega sredstva družba oceni, ali so bili pogoji spremenjeni do te mere, da
se finančno sredstvo bistveno spremeni in postane novo. Pri oceni se med drugim upoštevajo naslednji dejavniki:
- razlog za spremembo denarnih tokov,
- uvedba možnosti konverzije v lastniški kapital,
- zamenjava prvotno dogovorjenega dolžnika z novim dolžnikom, ki ni povezana stranka prvotnega dolžnika.
Če sprememba povzroči odpravo pripoznanja finančnega sredstva, se novo finančno sredstvo na začetku pripozna po pošteni
vrednosti, razlika pa se pripozna kot dobiček ali izguba iz odprave pripoznanja. Če sprememba ne povzroči bistveno drugačnih
denarnih tokov, se ne odpravi pripoznanje finančnega sredstva, ampak gre za modifikacijo.
Ob prestrukturiranju posojil, ki ne povzroči odpravo pripoznanja finančnega sredstva (npr. podaljšanje roka vračila glavnice in
/ ali obresti, odlog vračila glavnice in / ali obresti), družba popravi knjigovodsko vrednost finančnega sredstva na podlagi
diskontirane vrednosti ocenjenih prihodnjih denarnih tokov po spremenjenih pogojih in izvirni efektivni obrestni meri ter učinek
iz tega naslova pripozna v izkazu poslovnega izida.
Prerazvrščanje finančnih instrumentov med kategorijami
V primeru spremembe poslovnega modela se finančno sredstvo lahko prerazvrsti med skupinami iz SRS 3.7. Prerazvrstitev
se uporablja za naprej od datuma prerazvrstitve. Pričakuje se, da bodo prerazvrstitve zelo redke.
Odplačna vrednost → Poštena vrednost prek poslovnega izida
- na datum prerazvrstitve se izmeri poštena vrednost finančnega sredstva
- dobiček ali izguba, ki izhaja iz razlike med odplačno vrednostjo in pošteno vrednostjo, se pripozna v poslovnem izidu
- Efektivna obrestna mera in merjenje izgub zaradi oslabitve se ne prilagodita zaradi prerazvrstitve
KD
LETNO POROČILO 2025
131
Odplačna vrednost → Poštena vrednost prek kapitala
- na datum prerazvrstitve se izmeri poštena vrednost finančnega sredstva
- dobiček ali izguba, ki izhaja iz razlike med odplačno vrednostjo in pošteno vrednostjo, se pripozna v kapitalski postavki
Rezerva, nastala zaradi merjenja po pošteni vrednosti
- Efektivna obrestna mera in merjenje izgub zaradi oslabitve se ne prilagodita zaradi prerazvrstitve
Poštena vrednost prek kapitala → odplačna vrednost
- prerazvrstitev po pošteni vrednosti na datum prerazvrstitve
- kumulativni dobiček ali izguba, predhodno pripoznana v kapitalski postavki Rezerve, nastale zaradi merjenja po pošteni
vrednosti, se odstrani iz kapitala
- posledično se finančno sredstvo na datum prerazvrstitve meri, kot da bi se vedno merilo po odplačni vrednosti.
- efektivna obrestna mera in merjenje pričakovanih izgub se ne prilagodita zaradi prerazvrstitve
Poštena vrednost prek poslovnega izida → poštena vrednost prek kapitala
- finančno sredstvo se še naprej meri po pošteni vrednosti
Poštena vrednost prek kapitala → Poštena vrednost prek poslovnega izida
- finančno sredstvo se še naprej meri po pošteni vrednosti
kumulativni dobiček ali izguba, prej pripoznana v postavki kapitala (oziroma v drugem vseobsegajočem donosu), se
prerazvrstita iz kapitala v poslovni izid na datum prerazvrstitve.
3.4.6 Terjatve
Terjatve so na premoženjskopravnih in drugih razmerjih zasnovane pravice zahtevati od določene osebe plačilo dolga, dobavo
kakih stvari ali opravitev kake storitve.
Terjatve se pojavljajo večinoma do kupcev ali drugih financerjev prodanih proizvodov in opravljenih storitev, lahko pa tudi do
dobaviteljev prvin poslovnega procesa, zaposlencev, financerjev in do uporabnikov finančnih naložb.
Terjatve so lahko dolgoročne ali kratkoročne. Kratkoročne terjatve se predvidoma udenarijo v letu dni. Terjatve vsebujejo
terjatve do kupcev, druge terjatve v zvezi s prihodki od poslovanja in druge terjatve. Terjatve se razčlenjujejo na tiste, ki se
nanašajo na podjetja v skupini, pridružena podjetja in druge.
Terjatev se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja na podlagi ustreznih listin pripozna kot sredstvo, ko se začnejo obvladovati
z njo povezane pogodbene pravice. Terjatve vseh vrst se ob začetnem pripoznavanju izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz
ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo poplačane. Prvotne terjatve se lahko kasneje povečajo ali pa ne glede na prejeto
plačilo ali drugačno poravnavo tudi zmanjšajo za vsak znesek, utemeljen s pogodbo.
Poslovne terjatve so najprej pripoznane po pošteni vrednosti, nato pa se praviloma merijo po odplačni vrednosti po metodi
efektivnih obresti, zmanjšani za slabitve. Poslovne terjatve so oslabljene, če obstajajo nedvoumni pokazatelji, da je unovčljivost
terjatev vprašljiva zaradi npr. dolžnikove nelikvidnosti (blokada transakcijskega računa), uvedbe prisilne poravnave ali stečaja.
Če taki dokazi obstajajo, je pri terjatvah, izkazanih po odplačni vrednosti, treba preveriti, ali je nastala izguba zaradi oslabitve,
ki se pripozna v poslovnem izidu kot finančni odhodek. Izguba zaradi oslabitve je znesek, za katerega knjigovodska vrednost
presega odplačno vrednost terjatve. Odplačna vrednost poslovnih terjatev se izračuna kot sedanja vrednost pričakovanih
prihodnjih denarnih tokov, razobrestenih po izvirni efektivni obrestni meri. Slabitve poslovnih terjatev so izkazane kot
prevrednotovalni poslovni odhodek v izkazu poslovnega izida.
Terjatve, izražene v tuji valuti, se na dan bilanciranja preračunajo po referenčnem tečaju Evropske centralne banke, povečanje
(zmanjšanje) terjatev iz tega naslova pa povečuje finančne prihodke (odhodke).
3.4.7 Denarne postavke
V družbi se kot denar in denarni ustrezniki izkazujejo gotovina, knjižni denar, depoziti pri bankah na odpoklic in depoziti z
ročnostjo vezave do 3 mesecev. Izkazujejo se po odplačni vrednosti.
KD
LETNO POROČILO 2025
132
3.4.8 Kapital
Kapital odraža lastniško financiranje podjetja in je z vidika podjetja njegova obveznost do lastnikov, ki zapade v plačilo, če
podjetje preneha delovati. Opredeljen je ne samo z zneski, ki so jih lastniki vložili v podjetje, temveč tudi z zneski, ki so se
pojavili pri poslovanju podjetja. Zmanjšujejo ga izguba pri poslovanju in izplačila.
Rezerve so namensko opredeljeni del čistega dobička, ki služi poravnavanju možnih izgub v prihodnjih letih in kupovanju
lastnih delnic.
Kapitalske in zakonske rezerve se v presežnem znesku lahko uporabijo za povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe
in za kritje čiste izgube poslovnega leta ter kritje prenesene čiste izgube, če se hkrati ne uporabijo rezerve iz dobička za
izplačilo dobička družbenikom.
Rezerve za lastne delnice se morajo sprostiti in se lahko sprostijo samo, če so bile lastne delnice odtujene ali umaknjene.
Vse sestavine kapitala zunaj osnovnega kapitala pripadajo lastnikom osnovnega kapitala v sorazmerju z njihovimi lastniškimi
deli osnovnega kapitala.
Lastne delnice družbe, vključno s stroški, ki se nanašajo neposredno na njihovo pridobitev, zmanjšujejo kapital družbe. Ob
odtujitvi lastnih delnic se vsi dobički ali izgube poračunajo direktno v kapitalu.
Dividende na navadne delnice se pripoznajo kot obveznost na dan, ko njihovo izplačilo potrdi skupščina lastnikov družbe.
3.4.9 Finančne in poslovne obveznosti
Dolgoročni dolgovi so pripoznane obveznosti v zvezi s financiranjem lastnih sredstev, ki jih je treba v obdobju, daljšem od
enega leta, vrniti oziroma poravnati, zlasti v denarju. Kratkoročni dolgovi pa so tisti, ki jih je treba poravnati v enem letu.
Dolgovi so lahko finančni ali poslovni. Finančni dolgovi so dobljena posojila na podlagi posojilnih pogodb, izdane obveznice in
obveznosti iz najema. Finančni dolgovi so lahko dolgoročni ali kratkoročni. Med kratkoročnimi dolgovi se izkazujejo tudi dolgovi
do zaposlencev, države in drugi dolgovi.
Dolgovi se pripoznajo kot obveznost, če je verjetno, da se bodo zaradi njihove poravnave zmanjšali dejavniki, ki omogočajo
gospodarske koristi in je znesek za njihovo poravnavo mogoče zanesljivo izmeriti. Finančni in poslovni dolgovi se pripoznajo
kot obveznost, ko ob upoštevanju pogodbenega datuma ali datuma prejemkov oz. prejemov in z njimi povezanih obračunov
nastane obveznost, določena v pogodbi ali drugem pravnem aktu.
Dolgovi so v začetku izkazani z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin ob nastanku in pri finančnih dolgovih dokazujejo prejem
denarnih sredstev, pri poslovnih dolgovih pa prejem kakega proizvoda ali storitve ali opravljeno delo oz. obračunani strošek ali
odhodek, ob predpostavki, da upniki zahtevajo njihovo poplačilo.
Na dan začetka najema pripozna družba obveznosti iz najema po sedanji vrednosti vseh plačil najemnin v celotnem obdobju
trajanja najema, ki na ta dan še niso plačane. Pri izračunu sedanje vrednosti najemnin je diskontna mera z najemom povezana
obrestna mera, če jo je mogoče določiti, v nasprotnem primeru pa predpostavljena obrestna mera izposojanja, ki jo mora
plačati najemnik. Knjigovodska vrednost obveznosti iz najema se ponovno oceni v primeru spremembe najemne pogodbe ali
spremenjenih predpostavk glede obdobja trajanja najema.
Dolgovi se praviloma merijo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti. Odplačna vrednost dolga je znesek, s katerim
se dolg izmeri ob začetnem pripoznanju, zmanjšan za odplačilo glavnice, povečan oz. zmanjšan za nabrano odplačilo razlike
med začetnim in v plačilo zapadlim zneskom.
Dolgovi, izraženi v tuji valuti, se na dan bilanciranja preračunajo po referenčnem tečaju Evropske centralne banke.
Pripoznanja dolgov se odpravijo, če je obveznost, določena v pogodbi ali drugem pravnem aktu, izpolnjena, razveljavljena ali
zastarana.
KD
LETNO POROČILO 2025
133
Stroški izposojanja so finančni odhodki.
3.4.10 Kratkoročne časovne razmejitve
Kratkoročne časovne razmejitve so terjatve ali druga sredstva in obveznosti, ki se bodo po predvidevanjih pojavili v letu dni in
katerih nastanek je verjeten, višina pa zanesljivo ocenjena. Kratkoročne časovne razmejitve so lahko usredstvene (aktivne) ali
udolgovljene (pasivne) časovne razmejitve. Aktivne časovne razmejitve je mogoče obravnavati kot terjatve oziroma dolgove v
širšem pomenu. Terjatve in obveznosti se nanašajo na znane ali neznane stranke, do katerih bodo v letu dni nastale prave
terjatve in dolgovi.
Na dan bilanciranja se preverja realnost postavk aktivnih časovnih razmejitev, ki morajo biti utemeljene, postavke pasivnih
časovnih razmejitev pa ne skrivajo rezerv. Postavke se prenašajo v izkaz poslovnega izida po načelu upoštevanja nastanka
poslovnih dogodkov.
Aktivne časovne razmejitve
Aktivne kratkoročne časovne razmejitve zajemajo kratkoročno odložene stroške oziroma kratkoročno odložene odhodke ter
kratkoročno nezaračunane prihodke. Izkazujejo se v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ki dokazujejo njihov nastanek in
obstoj.
Pasivne časovne razmejitve
Pasivne kratkoročne časovne razmejitve zajemajo kratkoročno vnaprej vračunane stroške oziroma kratkoročno vnaprej
vračunane odhodke in kratkoročno odložene prihodke. Izkazujejo se v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ki dokazujejo
njihov nastanek in obstoj.
3.4.11 Odloženi davek
Odloženi davek je namenjen pokrivanju začasne razlike, ki nastane med knjigovodsko vrednostjo sredstev in obveznostjo do
virov sredstev ter davčno vrednostjo po metodi obveznosti po bilanci stanja. So ali obdavčljive začasne razlike ali odbitne
začasne razlike. Odložene terjatve in obveznosti za davek se v knjigovodskih razvidih in računovodskih izkazih pripoznajo za
pomembne zneske. Znesek je pomemben, če bi opustitev njegovega pripoznanja lahko vplivala na poslovne odločitve
uporabnikov, ki temeljijo na računovodskih izkazih.
Odložene terjatve za davek so zneski davka iz dobička, ki bodo povrnjeni v prihodnjih obdobjih glede na odbitne začasne
razlike, prenos neizrabljenih davčnih izgub v naslednja obdobja in prenos neizrabljenih davčnih dobropisov v naslednja
obdobja. Odložene obveznosti za davek so zneski davka, ki ga bo treba poravnati v prihodnjih obdobjih glede na obdavčljive
začasne razlike. Odložene obveznosti za davek so pripoznane v celoti. Odložene terjatve in obveznosti za davek se ne
diskontirajo in se lahko pobotajo, če se nanašajo na davek iz dobička, ki pripada isti davčni oblasti in ima podjetje zakonsko
izterljivo pravico pobotati odmerjene terjatve in obveznosti za davek.
Odložene terjatve za davek za odbitne začasne razlike so pripoznane, če je verjetno, da bodo začasne razlike odpravljene v
predvidljivi prihodnosti in bo na razpolago obdavčljivi dobiček, tako da bo mogoče izrabiti obdavčljive razlike.
Odložene terjatve za davek za neizrabljene davčne izgube in davčne dobropise se pripoznajo, če je verjetno, da bo na
razpolago prihodnji obdavčljivi dobiček, ki ga bo mogoče obremeniti za neizrabljene davčne izgube in neizrabljene davčne
dobropise.
Odložene terjatve za davek se pregledujejo na dan bilance stanja in se oslabijo za tisti del terjatev, za katerega ni več mogoče
pričakovati, da bo v prihodnosti obstajal ustrezen obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti neizkoriščene
davčne izgube.
Odložene obveznosti za davek se pripoznajo, če se sredstva prevrednotijo, pri obračunu davka pa se ne opravijo ustrezne
prilagoditve.
KD
LETNO POROČILO 2025
134
Učinki pripoznavanja odloženih terjatev ali obveznosti za davek se pripoznavajo kot prihodek ali odhodek v izkazu poslovnega
izida družbe, razen kadar se davek pojavi iz poslovnega dogodka, ki se je pripoznal direktno v kapitalu, se evidentira v breme
rezerv, nastalih zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti in ne vpliva na poslovni izid podjetja.
Odložene terjatve in obveznosti za davek se lahko pobotajo, če ima podjetje zakonsko pravico pobotati odmerjene terjatve za
davek in odmerjene obveznosti za davek, odložene terjatve in obveznosti za davek pa se nanašajo na davek iz dobička, ki
pripada isti davčni oblasti.
3.4.12 Prihodki
Prihodki so povečanja gospodarskih koristi v obračunskem obdobju v obliki povečanja sredstev ali zmanjšanja dolgov, ki prek
poslovnega izida vplivajo na velikost kapitala. Prihodki se pripoznajo, če je povečanje gospodarskih koristi v obračunskem
obdobju povezano s povečanjem sredstev ali z zmanjšanjem dolga in je to mogoče zanesljivo izmeriti.
Prihodki se pripoznajo, ko se upravičeno pričakuje, da bo družba zanje prejela nadomestilo. Družba pripozna prihodek od
prodaje, ko izpolni (ali izpolnjuje) pogodbeno obvezo. Pogodbena obveza je izvršitvena obveza družbe, da kupcu dobavi ali
opravi pogodbeno dogovorjeno (obljubljeno) blago ali storitve. Izvršitveno obvezo družba izpolni s prenosom pogodbeno
dogovorjenega blaga ali storitve kupcu. Blago oziroma storitev je prenesena, ko ga/jo kupec pridobi v obvladovanje. Kupec
pridobi v obvladovanje blago ali storitev, ko pridobi pravico do odločanja o njegovi/njeni uporabi, in pravico do praktično vsej
njegovih/njenih preostalih koristi.
Prihodki od prodaje se pripoznajo v znesku, ki odraža transakcijsko ceno, ki se razporedi na samostojno izvršitveno obvezo.
Transakcijska cena je znesek nadomestila, do katerega družba pričakuje, da bo upravičena v zameno za prenos blaga ali
storitev na kupca.
Prihodki se razčlenjujejo na poslovne prihodke, finančne prihodke in druge prihodke. Razčlenjujejo se tudi na prihodke,
ustvarjene v razmerjih do podjetij v Skupini, do pridruženih in drugih povezanih podjetij ter drugih podjetij.
Poslovni prihodki so prihodki od prodaje in drugi poslovni prihodki. Prihodke od prodaje sestavljajo vrednosti prodanih storitev
v obračunskem obdobju. Pripoznajo se v obračunskem obdobju, v katerem je storitev delno ali v celoti opravljena.
Finančni prihodki so prihodki iz deležev, posojil in terjatev in se pojavljajo v zvezi s finančnimi naložbami in terjatvami.
Razčlenjujejo se na finančne prihodke, ki niso odvisni od poslovnega izida (obresti), in prihodke, ki so odvisni od poslovnega
izida drugih (dividende, deleži v dobičku). Obresti se obračunavajo v sorazmerju s pretečenim obdobjem, glede na neodplačani
del glavnice in veljavno obrestno mero. Prihodki od dividend se pripoznajo, ko družba pridobi pravico do izplačila.
3.4.13 Stroški
Stroški materiala in storitev so stroški tistega materiala in storitev, ki se porabljajo pri nastajanju poslovnih učinkov in se
pojmujejo kot neposredni stroški, pa tudi stroški, ki nimajo takšne narave in se pojmujejo kot posredni stroški. Stroški materiala
in storitev se pripoznavajo na podlagi listin, ki dokazujejo, da so praviloma povezani z nastalimi gospodarskimi koristmi.
Ocenjeni znesek vnaprej vračunanih stroškov materiala in storitev se izkazuje v postavkah, v katerih bi se sicer izkazovali
takšni dejanski stroški materiala in storitev. Stroški se krijejo v breme ustrezne postavke pasivnih časovnih razmejitev.
Stroški materiala in storitev se razvrščajo po izvirnih vrstah.
Stroški materiala so stroški osnovnega in pomožnega materiala ter stroški porabljene energije. Stroški storitev so stroški
prevoznih, komunalnih in telekomunikacijskih storitev, najemnin, zavarovalnih premij, storitev plačilnega prometa, stroški
storitev, nastalih s fizičnimi osebami, razen iz delovnega razmerja, stroški intelektualnih storitev in drugi stroški storitev.
Stroški amortizacije so zneski nabavne vrednosti neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev, ki
v posameznih obračunskih obdobjih prehajajo iz teh sredstev v nastajajoče poslovne učinke.
KD
LETNO POROČILO 2025
135
3.4.14 Stroški dela in stroški povračil zaposlenim
Stroški dela in stroški povračil zaposlencem so vse oblike poplačil, ki jih podjetje daje zaposlenim v zameno za njihovo
službovanje in jih podjetje obravnava kot svoje stroške dela ali kot deleže v razširjenem dobičku pred predstavitvijo dobička v
izkazu poslovnega izida. Z zaslužki so lahko povezane tudi dajatve, ki povečujejo stroške podjetja ali deleže zaposlenih v
razširjenem dobičku.
Družba na bilančni presečni dan vkalkulira stroške neizkoriščenih dopustov. Družba meri pričakovane stroške nabiranja
plačanih odsotnosti kot dodatni znesek, za katerega se pričakuje, da ga bo plačala zaradi neizrabljene pravice, ki se je nabrala
do datuma bilance stanja.
Obračunavajo se skladno z zakonom, s kolektivno pogodbo, splošnim aktom podjetja in pogodbo o zaposlitvi.
3.4.15 Odhodki
Odhodki so zmanjšanja gospodarskih koristi v obračunskem obdobju v obliki zmanjšanja sredstev oziroma povečanja dolgov
in prek poslovnega izida vplivajo na velikost kapitala. Odhodki se razčlenjujejo na poslovne, finančne in druge odhodke.
Razčlenjujejo se tudi na tiste, ki se pojavljajo v zvezi s poslovnimi učinki odvisnih, pridruženih in drugih podjetij.
Finančni odhodki so odhodki za financiranje in odhodki za naložbenje. Odhodki za financiranje so predvsem obresti, odhodki
za naložbenje pa imajo naravo prevrednotovalnih finančnih odhodkov. Le-ti se pojavljajo v zvezi s finančnimi naložbami zaradi
njihove oslabitve, če zmanjšanje njihove vrednosti ni krito z rezervami, nastalimi zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti.
Odhodki se pripoznajo, če je zmanjšanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano z zmanjšanjem sredstva ali
s povečanjem dolga in je to zmanjšanje mogoče zanesljivo izmeriti. Finančni odhodki se pripoznajo ob obračunu ne glede na
plačila, ki so povezana z njimi.
3.4.16 Davek iz dobička
Davek iz dobička je obračunan na temelju prihodkov in odhodkov, ki so vključeni v izkaz poslovnega izida v skladu z veljavno
davčno zakonodajo. Davčna stopnja je od leta 2017 do vključno 2023 znašala 19 %. V obdobju od 2024 do vključno 2028 bo
davčna stopnja znašala 22 %.
3.4.17 Izkaz gibanja kapitala
Izkaz gibanja kapitala je temeljni računovodski izkaz, v katerem so resnično in pošteno prikazane spremembe sestavin kapitala
za prikazano obračunsko obdobje. Izkaz gibanja kapitala je sestavljen tako, da posamično prikazuje vse sestavine kapitala,
zajete v bilanci stanja.
3.4.18 Izkaz denarnih tokov
Izkaz denarnih tokov je temeljni računovodski izkaz, v katerem so resnično in pošteno prikazane spremembe stanja denarnih
sredstev in njihovih ustreznikov za prikazano obračunsko obdobje. Izkaz denarnih tokov je sestavljen po posredni metodi
(različica II). V tem izkazu so izkazani denarni tokovi v obdobju, nastali pri poslovanju, naložbenju in financiranju. Denarni
tokovi so v izkazu denarnih tokov predstavljeni v nepobotanih zneskih. Podatki iz izkaza denarnih tokov izvirajo iz bilance
stanja in izkaza poslovnega izida z upoštevanjem ustreznih prilagoditev za obračunske postavke, ki ne predstavljajo denarnih
tokov. Denarni tokovi pri poslovanju se pridobijo z dopolnjevanjem postavk poslovnih prihodkov in poslovnih odhodkov (brez
prevrednotovalnih) ter finančnih prihodkov iz poslovnih terjatev in finančnih odhodkov iz poslovnih obveznosti (brez
prevrednotovalnih) iz izkaza poslovnega izida s spremembami terjatev, časovnih razmejitev, rezervacij, poslovnih obveznosti
in odloženih davkov v obdobju. Denarni tokovi iz naložbenja in financiranja se pridobijo iz glavne knjige in analitičnih evidenc.
KD
LETNO POROČILO 2025
136
Prejemki in izdatki za neopredmetena dolgoročna sredstva, opredmetena osnovna sredstva, naložbene nepremičnine in
finančne naložbe so izračunani na podlagi spremembe knjigovodske vrednosti in korigirani za znesek amortizacije ter povečani
oziroma zmanjšani za dobičke ali izgube pri prodaji.
3.4.19 Izkaz drugega vseobsegajočega donosa
Izkaz drugega vseobsegajočega donosa je računovodski izkaz, v katerem so resnično in pošteno prikazane sestavine izkaza
poslovnega izida za obdobja, za katera se sestavlja, ter drugega vseobsegajočega donosa. Drugi vseobsegajoči donos
vsebuje tiste postavke prihodkov in odhodkov, ki niso pripoznane v poslovnem izidu, vplivajo pa na velikost lastniškega
kapitala. Celotni vseobsegajoči donos so spremembe kapitala v obdobju, ki so posledica poslov z lastniki.
KD
LETNO POROČILO 2025
137
3.5 POJASNILA K POSAMEZNIM POSTAVKAM RAČUNOVODSKIH IZKAZOV
3.5.1 Dolgoročne finančne naložbe
(v 000 EUR)
31. 12. 2025
31. 12. 2024
Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil
Delnice in deleži v družbah v skupini
58.577
58.577
Skupaj
58.577
58.577
Skupaj dolgoročne finančne naložbe
58.577
58.577
Družbe v Skupini KD in pridružene družbe so predstavljene v poglavju 3. 4. 1. Odvisne in pridružene družbe poročajoče družbe.
Spremembe dolgoročnih finančnih naložb v delnice in deleže so pojasnjene v poglavju 2.4.7. Osnove za uskupinjevanje.
Med delnicami v družbah v skupini družba izkazuje 2.157.487 delnic izdajatelja KD Group z oznako KDHG (prej KDHR), po
nabavni vrednosti. Družba ima v lasti 100 % delnic KDHG.
Dne 28. 2. 2022 je Ljubljanska borza iz trgovanja na borznem trgu umaknila redne imenske kosovne delnice z oznako KDHR.
Delnice KDHG so izkazane po nabavni vrednosti. Poslovodstvo je ocenilo, da ni znamenj oslabitve naložbe.
Kapital družbe KD Group d. d. na dan 31. 12. 2025 znaša 95.500 tisoč evrov (2024: 96.656 tisoč evrov), kar presega nabavno
vrednost naložbe za 36.924 tisoč evrov. Presoja indikatorjev oslabitve se je opravila na podlagi ocenjenih poštenih in
nadomestljivih vrednosti premoženja odvisne družbe. 23 % vrednosti sredstev odvisne družbe oz. 23.785 tisoč evrov
predstavljajo tržne naložbe, ki so v izkazih vrednotene po tržnih tečajih. Ocenjena vrednost naložbenih nepremičnin bistveno
presega knjigovodstvo vrednost. Ocenjene so bile tudi nadomestljive vrednosti naložb v odvisne družbe in učinki pripoznani v
izkazih. Za namen presoje znamenj oslabitve ali odprave oslabitve naložbe v pridruženo družbo DBS d. d. je pooblaščeni
ocenjevalec vrednosti podjetij ocenil nadomestljivo vrednost delnice z metodo diskontiranih denarnih tokov
Pri ocenjevanju je uporabil naslednje predpostavke:
Netvegana mera donosa
3,05 %
Beta z zadolženostjo
1,1
Pribitek za kapitalsko tveganje
5,5 %
Pribitek za deželno tveganje
-
Pribitek za tveganje majhnega podjetja
4,70 %
Zahtevana mera donosa lastniškega kapitala
13,80 %
Naložbe v družbah v Skupini KD
(v 000 EUR)
2025
2024
Stanje na začetku leta
58.577
58.261
Povečanje
-
316
Zmanjšanje
-
-
Stanje tekočega leta
58.577
58.577
3.5.2 Denarna sredstva
(v 000 EUR)
31. 12. 2025
31. 12. 2024
Denarna sredstva v blagajni in na računih
431
72
Skupaj denarna sredstva
431
72
Družba s poslovnimi bankami nima dogovorjenih samodejnih zadolžitev.
KD
LETNO POROČILO 2025
138
3.5.3 Kapital
Vpoklicani kapital družbe KD d. d. je opredeljen v statutu podjetja, registriran na sodišču in v celoti vplačan. Na dan 31. 12. 2025
znaša vpoklicani kapital podjetja 1.304.123 evrov. Razdeljen je na 156.260 navadnih imenskih kosovnih delnic.
Delničarji so se 15. 5. 2025 na 35. skupščini KD seznanili z revidiranim letnim poročilom za leto 2024 in poročilom o prejemkih
organov vodenja in nadzora ter izvršnega direktorja v družbi KD d. d. v poslovnem letu 2024. Sprejeli so sklep o uporabi
bilančnega dobička za leto 2024, in sicer da se za izplačilo dividend uporabi največ 7.813.000,00 evrov bilančnega dobička
oziroma 50,00 evrov dividende na delnico. Skupaj izplačani znesek dividend je znašal 7.437 tisoč evrov (2024: 5.918 tisoč
evrov).
Kapitalske in zakonske rezerve se v presežnem znesku lahko uporabijo za povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe
in za kritje čiste izgube poslovnega leta ter kritje prenesene čiste izgube, če se hkrati ne uporabijo rezerve iz dobička za
izplačilo dobička družbenikom. Rezerve za lastne delnice se morajo sprostiti in se lahko sprostijo samo, če so bile lastne
delnice odtujene ali umaknjene.
Kapitalske rezerve
(v 000 EUR)
31. 12. 2025
31. 12. 2024
Vplačani presežek kapitala
15.759
15.759
Zneski iz poenostavljenega zmanjšanja kapitala
3.470
3.470
Skupaj kapitalske rezerve
19.229
19.229
Rezerve iz dobička
(v 000 EUR)
31. 12. 2025
31. 12. 2024
Zakonske rezerve
19
19
Rezerve za lastne delnice
4.885
4.789
Lastne delnice
(4.660)
(4.660)
Skupaj rezerve iz dobička
244
148
Prikaz bilančnega dobička
(v 000 EUR)
1. 1. - 31. 12. 2025
1. 1. - 31. 12. 2024
Čisti poslovni izid poslovnega leta
7.768
1.915
Preneseni čisti dobiček / Prenesena čista izguba
30.399
36.017
Bilančni dobiček
38.167
37.932
Družba je v letu 2025 izplačala 50,00 evrov dividende na delnico (2024: 39,79 evrov). Skupaj izplačani znesek dividend je
znašal 7.437 tisoč evrov (2024: 5.918 tisoč evrov).
Knjigovodska vrednost delnice 31. 12. 2025 znaša 397,39 evra (31. 12. 2024: 394,62 evra). Knjigovodska vrednost delnice je
izračunana kot knjigovodska vrednost kapitala ob koncu obračunskega obdobja/število vseh izdanih delnic brez lastnih delnic
ob koncu obračunskega obdobja.
Osnovni in popravljeni čisti poslovni izid na navadno delnico
(v EUR)
1. 1. - 31. 12. 2025
1. 1. - 31. 12. 2024
Tehtano povprečje navadnih delnic
148.348
148.585
Čisti poslovni izid, ki pripada imetnikom navadnih delnic
7.768.385
1.914.981
Čisti poslovni izid na navadno delnico
52,37
12,89
Osnovni in popravljalni čisti poslovni izid na navadno delnico sta enaka.
KD
LETNO POROČILO 2025
139
Izračun tehtanega povprečnega števila izdanih navadnih delnic
2025
2024
Število izdanih navadnih delnic na 1. 1.
156.260
156.260
Učinek lastnih delnic
(7.912)
(7.675)
Učinek umika lastnih delnic
-
-
Tehtano povprečno število izdanih navadnih delnic
148.348
148.585
Enotni tržni tečaj
(v EUR)
31. 12. 2025
31. 12. 2024
SKDR
650,00
595,00
Pet največjih imetnikov navadnih delnic (SKDR) na dan 31. decembra 2025
Delničar
Kraj
Število
delnic
Delež od
vseh delnic
SKDR (v %)
1
SOROLI INVEST LIMITED
Limassol
50.000
32,00 %
2
CARANTHANIA INVESTMENTS
Luxembourg
32.245
20,64 %
3
ADRIA P.B. d.o.o.
Zagreb
23.377
14,96 %
4
KDG Naložbe, d.o.o.
Ljubljana
10.446
6,69 %
5
KD d. d.
Ljubljana
7.514
4,81 %
Skupaj prvih pet imetnikov delnic SKDR
123.582
79,09 %
Drugi
32.678
20,91 %
Skupaj vseh delnic SKDR
156.260
100,00 %
Lastne delnice SKDR
Vrednost v 000 EUR
Število
% v osnovnem kapitalu
Lastne delnice SKDR v lasti KD d. d.
1. 1. 2024
4.660
7.514
4,81
Nakupi
-
-
31. 12. 2024
4.660
7.514
4,81
1. 1. 2025
4.660
7.514
4,81
Nakupi
-
-
31. 12. 2025
4.660
7.514
4,81
Vrednost v 000 EUR
Število
% v osnovnem kapitalu
Lastne delnice SKDR v lasti Skupine KD
1. 1. 2024
4.660
7.514
4,81
Nakupi
129
215
31. 12. 2024
4.789
7.729
4,95
1. 1. 2025
4.789
7.729
4,95
Nakupi
96
200
31. 12. 2025
4.885
7.929
5,07
V letu 2025 je odvisna družba KD Group pridobila 200 delnic z oznako SKDR.
Dne 12. 7. 2018 je skupščina pooblastila upravni odbor, da lahko v imenu in za račun družbe kupi lastne delnice, pri čemer je
obseg dopustne pridobitve omejen na 10 % skupnega števila delnic družbe. Pooblastilo družbi velja za dobo 36 mesecev od
dneva sprejema sklepa. V skladu s pooblastilom skupščine lahko upravni odbor umakne lastne delnice brez nadaljnjega
sklepanja o zmanjšanju osnovnega kapitala. Na skupščini dne 9. 8. 2021 je bilo pooblastilo podaljšano za 36 mesecev. Na
skupščini 14. 5. 2024 je bilo pooblastilo podaljšano za naslednjih 36 mesecev, to je do 28. 8. 2027.
KD
LETNO POROČILO 2025
140
3.5.4 Poslovne obveznosti
(v 000 EUR)
31. 12. 2025
31. 12. 2024
Kratkoročne poslovne obveznosti
Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev
13
14
Kratkoročne poslovne obveznosti do zaposlenih
5
4
Kratkoročne poslovne obveznosti za davke in prispevke
18
-
Druge kratkoročne poslovne obveznosti
-
-
Skupaj kratkoročne poslovne obveznosti
36
18
Družba na dan 31. 12. 2025 med kratkoročnimi dolgovi izkazuje obveznosti za decembrsko plačo. Družba nima zapadlih dolgov
do članov upravnega odbora.
3.5.5 Pasivne časovne razmejitve
(v 000 EUR)
31. 12. 2025
31. 12. 2024
Kratkoročno vnaprej vračunani stroški
22
12
Vkalkulirani stroški neizkoriščenih dopustov
6
5
Skupaj
28
17
3.5.6 Odloženi davek
Stanje odloženih davkov
(v 000 EUR)
31. 12. 2025
31. 12. 2024
Odložene terjatve za davek
-
-
Odložene obveznosti za davek
-
-
Skupaj odloženi davek
-
-
Nepripoznane odložene terjatve za davek
(v 000 EUR)
31. 12. 2025
31. 12. 2024
Odbitne začasne postavke
-
-
Neizrabljene davčne izgube
3.618
3.636
Stanje
3.618
3.636
Nepripoznane odložene terjatve za davek so izračunane po 22 % davčni stopnji.
KD
LETNO POROČILO 2025
141
3.5.7 Poslovni odhodki
Stroški po izvirnih vrstah
(v 000 EUR)
1. 1. - 31. 12. 2025
1. 1. - 31. 12. 2024
Stroški storitev
Stroški prevoznih in poštnih storitev
4
1
Stroški najemnin in vzdrževanja sredstev
16
2
Stroški plačilnega prometa in bančnih storitev
1
1
Stroški posredovanja vrednostnih papirjev
24
26
Stroški intelektualnih in osebnih storitev
78
35
Stroški drugih storitev
45
121
Stroški storitev fizičnih oseb po pogodbah o delu in avtorskih pogodbah
2
2
Skupaj stroški storitev
170
188
Stroški dela
Stroški plač
45
45
Stroški pokojninskega zavarovanja
4
5
Stroški drugih socialnih zavarovanj
4
3
Ostali stroški dela
47
46
Skupaj stroški dela
100
99
Odpisi vrednosti
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri opredmetenih osnovnih sredstvih
-
-
Skupaj odpisi vrednosti
-
-
Skupaj poslovni odhodki
270
287
Prejemki članov uprave, nadzornega sveta in zaposlenih po individualni pogodbi
(v 000 EUR)
1. 1. - 31. 12. 2025
1. 1. - 31. 12. 2024
Prejemki članov poslovodstva
90
90
Prejemki zaposlenih na podlagi individualne pogodbe
-
-
Skupaj
90
90
(v 000 EUR)
1. 1. - 31. 12. 2025
1. 1. - 31. 12. 2024
Analiza stroškov po funkcionalnih skupinah
Stroški prodaje
-
-
Splošni stroški
269
287
Skupaj
269
287
Stroški revizije (z vključenim DDV)
Revidiranje letnega poročila
23
12
Druge storitve dajanja zagotovil
1
2
Storitve davčnega svetovanja
-
-
Druge nerevizijske storitve drugih revizorskih hiš
-
-
Skupaj
24
14
Družba KD je imela na dan 31. 12. 2025 enega zaposlenega. Zahtev zaposlenih po izplačilih, ki jim družba nasprotuje, ni.
KD
LETNO POROČILO 2025
142
3.5.8 Finančni prihodki
(v 000 EUR)
1. 1. - 31. 12. 2025
1. 1. - 31. 12. 2024
Finančni prihodki iz deležev
Finančni prihodki iz deležev v podjetjih v skupini
Dividende
8.026
2.201
Skupaj finančni prihodki iz deležev
8.026
2.201
Finančni prihodki iz danih posojil
Finančni prihodki iz posojil, danih drugim
-
1
Skupaj finančni prihodki iz danih posojil
-
1
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih
-
-
Skupaj finančni prihodki iz poslovnih terjatev
-
-
Skupaj finančni prihodki
8.026
2.202
3.5.9 Davki
(v 000 EUR)
1. 1. - 31. 12. 2025
1. 1. - 31. 12. 2024
Poslovni izid pred davki
7.786
1.915
Popravek prihodkov na raven davčno priznanih
(8.026)
(2.201)
Popravek odhodkov na raven davčno priznanih
1
-
Spremembe davčne osnove
320
110
Skupaj davčna osnova
81
(176)
Davčna stopnja
22 %
22 %
Davek od dobička
18
-
3.5.10 Zunajbilančna evidenca
(v 000 EUR)
31. 12. 2025
31. 12. 2024
Prejeta zavarovanja posojil
-
-
Skupaj zunajbilančna sredstva
-
-
Družba nima pogojnih obveznosti.
3.5.11 Posli s povezanimi podjetji
Družba v nadaljevanju razkriva posle s povezanimi pravnimi osebami, delničarji, odvisnimi in pridruženimi podjetji in s
poslovodstvom. Pravni posli oz. pravna dejanja med KD in povezanimi družbami temeljijo na tržnih pogojih in so bili opravljeni
kot posli med dobro obveščenima strankama v poslu.
Druge povezane osebe so člani poslovodstva in z njim povezane pravne in fizične osebe. Transakcije med drugimi povezanimi
osebami so opravljene pod običajnimi tržnimi pogoji.
KD
LETNO POROČILO 2025
143
(v 000 EUR z vključenim DDV)
1. 1. – 31. 12. 2025
1. 1. – 31. 12. 2024
Podjetja v skupini
42
15
Nakup blaga, storitev
42
15
(v 000 EUR)
1. 1. – 31. 12. 2025
1. 1. – 31. 12. 2024
Podjetja v skupini
-
-
Druge povezane osebe
-
21
Dana posojila – črpanje glavnic in pripis obresti
-
21
(v 000 EUR)
1. 1. – 31. 12. 2025
1. 1. – 31. 12. 2024
Podjetja v skupini
30
-
Druge povezane osebe
-
-
Prejeta posojila – črpanje glavnic in pripis obresti
30
-
(v 000 EUR)
2025
2024
Dana posojila članom upravnega odbora
Stanje na začetku leta
-
52
Črpanje glavnice
-
20
Vračilo glavnice
-
(70)
Obračunane obresti
-
1
Plačane obresti
-
(3)
Stanje na koncu leta
-
-
Pregled plačil družbe KD d. d. članom organov upravnega odbora in vodstva v letu 2025
Član upravnega odbora oz.
vodstva
Bruto
plača
(fiksni del)
Variabilni
prejemki
Plačila za
opravljanje
funkcije in
sejnine
Zavarovalne
premije/
bonitete
Druge
bonitete
Povračila
stroškov
Regres za
letni dopust
in zimski
regres
Dodatna
plačila
Skupaj
Milan Kneževič
-
-
10.000
-
-
-
-
-
10.000
Aleksander Sekavčnik
45.000
-
6.800
404
-
2.219
3.103
-
57.526
Tomaž Butina
-
-
8.025
-
-
-
-
-
8.025
Katarina Valentinčič Istenič
-
-
7.262
-
-
-
-
-
7.262
Matija Gantar
-
-
6.800
-
-
-
-
-
6.800
Skupaj
45.000
-
38.887
404
-
2.219
3.103
-
89.613
KD
LETNO POROČILO 2025
144
3.6 UPRAVLJANJE FINANČNIH TVEGANJ
Družba je po naravi svojega posla izpostavljena finančnim tveganjem pri finančnih sredstvih in obveznostih. Finančna tveganja
so tveganja, da pritoki zaradi tržnih sprememb na trgu kapitala in denarja, sprememb poslovanja ter bonitet komitentov in
izdajateljev finančnih instrumentov ne bodo zadoščali za kritje odtokov. Najpomembnejše komponente tega tveganja so
likvidnostno tveganje, kreditno tveganje in tržno tveganje, kjer je družba izpostavljena tveganju spremembe obrestnih mer,
tveganju spremembe tečajev vrednostnih papirjev, spremembe cen in valutnemu tveganju. Namen procesa obvladovanja
finančnih tveganj sta predvsem stabilnost poslovanja in zmanjšanje izpostavljenosti posameznim tveganjem na sprejemljivo
raven.
Namen obvladovanja tveganj je zagotoviti dolgoročno stabilno poslovanje in zmanjšati izpostavljenost individualnim tveganjem.
Cilj učinkovitega upravljanja tveganj ni izogibanje tveganjem za vsako ceno, temveč zavedno sprejemanje primernih tveganj
in izvedba ustreznih ukrepov, da ne pride do njihove uresničitve oziroma da njihova morebitna uresničitev ne povzroči prevelike
ekonomske škode. Družba sprejema tveganje z zavedanjem, da načeloma bolj tvegani posli prinašajo višje donose in da je
optimizacija razmerja med tveganjem in donosom ključnega pomena za povečevanje vrednosti družbe.
Družba upravlja in obvladuje tveganja, katerim je izpostavljena, tako da redno načrtuje in spremlja denarne tokove in
zagotavlja, da ima vedno na razpolago dovolj likvidnih sredstev za poravnavo svojih obveznosti. Družba nalaga svoja sredstva
tako, da dosega dovolj visoko donosnost, da usklajuje ročnost finančnih sredstev z zapadlostjo finančnih obveznosti ter da
zagotavlja ustrezno strukturo finančnih sredstev. Družba redno spremlja dogajanja na finančnih trgih in skuša minimizirati
potencialne negativne učinke na finančno uspešnost družbe.
Likvidnostna tveganja so tveganja, da družba ne bo sposobna pravočasno poplačati vseh obveznosti, vključno s
potencialnimi obveznostmi. Družba si prizadeva uresničiti cilj, da je v vsakem trenutku sposobna zagotavljati likvidnost in da
je trajno sposobna izpolnjevati vse svoje obveznosti z ustrezno višino kapitala (solventnost).
Likvidnostno tveganje izhaja iz neusklajenosti prilivov in odlivov in se odraža v možnosti, da bi družba morala kljub zadostnemu
obsegu finančnih sredstev zaradi izpolnitve pogodbenih obveznosti v danem trenutku naložbe unovčevati pod slabšimi pogoji
(nižja cena, višji stroški transakcij), kar bi se odražalo v nižji donosnosti naložb.
Likvidnostno tveganje družba obvladuje s primerno strukturo naložb, z ustrezno razpršenostjo naložb, z načrtovanjem
prihodnjih denarnih tokov, s čimer zagotavlja primeren obseg denarnih tokov iz poslovanja in naložbenja (izplačilo obresti in
glavnic) za pokritje prihodnjih predvidljivih obveznosti, z zagotavljanjem primernega obsega visoko likvidnih naložb, ki jih je
mogoče vsak trenutek unovčiti brez izgube vrednosti za pokrivanje prihodnjih nepredvidljivih obveznosti.
Družba zagotavlja likvidnost z rednim spremljanjem, usklajevanjem in načrtovanjem denarnih tokov. Likvidnostna poročila, ki
vsebujejo načrtovane in realizirane denarne tokove iz sredstev in obveznosti, redno obravnava vodstvo družbe. Družba redno
poravnava vse svoje obveznosti in nima, niti ni imela, težav s poravnavanjem zapadlih obveznosti.
Kreditna tveganja so tveganja, da nasprotna stranka ne bo zmožna izplačati dolgovanih zneskov ob zapadlosti. Glavni vir
kreditnega tveganja družbe izhaja iz finančnih naložb, pri čemer se družba sooča s tveganjem nastanka finančne izgube zaradi
neizpolnitve obveznosti zaradi razlik med dejanskimi in pogodbeno določenimi izpolnitvami obveznosti.
Tveganje, da posojila ne bodo poravnana pravočasno, je zmerno. Tveganje družba zmanjšuje s pridobivanjem in preverjanjem
javno dostopnih podatkov o trenutnem finančnem stanju posojilojemalcev, njihovi prihodnji plačilni sposobnosti in z iskanjem
različnih možnosti za zavarovanje terjatev.
Tržna tveganja nastopajo predvsem pri nalaganju sredstev, kjer obstaja možnost, da se ne izpolnijo pričakovanja glede gibanja
vrednosti naložb oziroma se ne izpolnijo v celoti. Tveganje neugodne spremembe vrednosti naložb je lahko posledica
sprememb tečajev tujih valut, obrestnih mer ali tržne cene vrednostnih papirjev.
Valutnemu tveganju družba ni izpostavljena, saj so sredstva in obveznosti nominirana v evrih.
Obrestno tveganje, kateremu je izpostavljena družba, se lahko odraža v rasti stroškov financiranja. Družba uravnava obrestno
tveganje na način, da je čim več finančnih obveznosti vezanih na fiksno obrestno mero.
KD
LETNO POROČILO 2025
145
Tveganje spremembe vrednosti naložb v odvisna podjetja družba obvladuje z aktivnim upravljanjem teh družb prek
predstavnikov krovne družbe v upravnih odborih in nadzornih svetih družb, z rednim mesečnim spremljanjem poslovanja teh
družb, sprejemanjem in spremljanjem uresničevanja dolgoročnih poslovnih načrtov družb.
Kreditno tveganje – nezapadla in zapadla sredstva
(v 000 EUR)
Nezapadla in
neoslabljena
Zapadlo in
neoslabljeno
do 30 dni
Zapadlo in
neoslabljen
o od 31 do
90 dni
Zapadlo
in
neoslablje
no od 91
do 270
dni
Zapadlo in
neoslabljen
o nad 270
dni
Zapadlo in
individualno
oslabljeno -
bruto
vrednost
Zapadlo in
individualno
oslabljeno -
popravek
vrednosti
Zapadlo in
skupinsko
oslabljeno
- bruto
vrednost
Zapadlo in
skupinsko
oslabljeno -
popravek
vrednosti
Skupaj
31. 12. 2025
Posojila
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
Terjatve
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
Skupaj
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
31. 12. 2024
Posojila
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
Terjatve
-
-
-
-
-
1
(1)
-
-
-
Skupaj
-
-
-
-
-
1
(1)
-
-
-
3.7 DOGODKI PO DATUMU IZDELAVE BILANCE STANJA
Po datumu bilance stanja ni bilo dogodkov, ki bi lahko vplivali na računovodske izkaze in zaradi katerih bi morali opraviti
dodatne postopke, da bi ugotovili, ali so ti dogodki pravilno prikazani v računovodskih izkazih.